Sveti Peter nad Begunjami

Izlet na Sv. Petra nad Begunjami je res primeren tudi za družine z majhnimi otroki.Ob smučišču Krpan je ta čas pot takorekoč uničena -minula neurja so jo popolnoma razrila, tako, da je bolje iti od gostišča-prijetne brunarice z igrali za otroke -po asfaltu in po kakih petnajstih munutah nas smerokaz usmeri na levo na gozdno pot,-ki jo je deloma tudi poškodovala vodna ujma -ki nas pripelje do cerkvice Sv. Martina.Pod cerkvico je še živa tudi majhna visokogorska kmetija. Nadalje nas označena pot vodi še do Sankaške koče.

Velkavrh, vse drži, razen imen. Smučišče in gostišče pod njem je Krpin, ne Krpan, cerkvica je pa posvečena svetemu Petru

To je naš "hišni" hribček in kadar s hčerkama nismo za kakšno daljšo turo, gremo kar na Petra.

Od kod pa je pot poškodovana? Samo tisti del nad smučiščem ali že prej? Je priporočljivo iti od Krpina kar po cesti?

Stezica je močno poškodovana poleg smučišča, naprej ne, zato sem se raje vračal po cesti.

....Po gozdnih stezicah na sv. Petra.... Mimo gasilnega doma do smerokaza in pri zadnji hiši levo čez travnik in že si na potki, ki preči kolovozno pot. Kmalu se pokaže kužno znamenje. V pol ure si pri cerkvici, potem še do sankaške. Pri domačiji gospe Milke cvetijo trobentice... Nazaj pa vedno po drugi potki, jih je zelo veliko.Pa ni bilo jasnine nad 800 metri

... Jutranji sprehod na sv. Petra. Potke so precej blatne, po travnikih se pasejo konji in krave, za bikca nisem sigurna. Je pa opozorilo, da je živina na paši. Sankaška koča je bila zaprta, razgledi lepi...

Majda, očitno je lepo tam gori, imam v načrtu; koliko je hoje? lp

..Pohodnica, če boš zelo počasi hodila 1 uro. Je pa lepo.

Danes pa na dopoldanski sprehod na Sv. Petra nad Begunjami.Prvič sem šel po označeni poti, ki se začne na pašniku nad Plečnikovo kapelico. Trenutno je zelo blatno. Pride se do čudovite obnovljene kapelice in nato kar čez dvorišče kmetije k cerkvici.

Danes nepredvideno,a z obilo užitka na Sv. Petru. Pot začnem izza Plečnkove kapelice in je skoraj v celoti kopna,proti vrhu malo blatna. Povratek do gasilnega doma je na nekaj mestih malo pomrznjena pot, a se da, tudi z otroki.Od cerkvice do Sankaškega doma je pot malo pomrznjena,lahko se gre ob robu po listju.Po poti od Krpina gor sem videla ljudi hoditi z derezicami.

Stezica mimo gostišča Krpin je zelo blatna. Cesta je še v snegu, ki je drseč. Lahko se hodi ob robu. Pri lovski koči malo od Sankaške koče naprej je lepo za posedet in uživat v razgledih.

http://jelenkamenmajdag.blogspot.si/2018/03/do-cerkvice-na-gori-in-se-malo-naprej.html

Majda, lep dan, lep prispevek, sem uživala tudi jaz.

Zlatica hvala, včasih je tudi blizu doma lepo.

Sveti Peter čez plezalno steno....
Iz Krpina ob smučišču, ali po Trim stezi do vrha smučišča. Potem levo, je dobro označena pot. Plezalna stena ima vse kar imajo velike, je kratko pa luštno.

https://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2019/03/sveti-peter-cez-plezalno.html

Po izteku moratorija na težje napore, ki so mi ga odredili zaradi nekega zdravniškega posega, sem ocenil, da bi za začetek bil kar primeren Smokuški vrh, ki vendarle ni tako zahteven, pa še opravim lahko izvidnico za morebitne kasnejše podvige. Domačini ste se zagotovo že nagledali lepot severnega dela Ljubljanske kotline z Blejskim jezerom vred in poznate tudi kakšne bližnjice, prišleki pa ponavadi udarimo "transverzalo razglednikov", torej iz Begunj ali Krpina do sv. Petra, nato Sankaške koče (v ponedeljek in torek je zaprta, tako, da si je takrat mogoče tudi po "gorenjsko" ogledati z najbolj razgledne mize), še eno pri lovski koči in nato na samem Smokuškem vrhu oz. uradno Vrhu Peči. Sama pot je bila brez posebnosti (celo pričakovanega blata ni bilo), razen morda, da je zadnji del nemarkiran, na maPZS pa je vrisan kar kot ravna črta, ki se ne ujema najbolje z realnim stanjem.

Ob vračanju sem se malo bolj posvetil ravno cerkvi sv. Petra, ki se mi, mmg., celo bolj dopade od "konkurenčnega" Jamnika (ki se ga sicer tudi vidi na drugi strani kotline, levo od nekega velikega kamnoloma) in ko sem takole skakal okoli cerkve s fotkičem, me je začopatila ga. Minka, ki živi v nekdanji mežnariji tik ob cerkvi. Takoj je ugotovila, da nisem iz tistih koncev, me izprašala, kako mi je všeč, na kratko predstavila še svoj pesniški in pisateljski opus, nato pa ocenila, da sem dovolj pošten , da mi lahko posodi ključ od cerkve. In res, znotraj so res zanimive freske. Zdaj ne vem, kakšen pokazatelj je to, v "vpisni knjigi" v cerkvi se vpis pojavi pribl. enkrat do dvakrat na teden, zdi se mi, da jih je večina v tujih jezikih. Če koga zanima, lahko tam izve tudi moje pravo ime, iz katerega je itak izpeljan moj forumski vzdevek.

Povejmo še to, da ključ odpira stranska južna vrata, ki se jih doseže po kratkih stopnicah izpred mežnarije, deluje pa po podobnem principu kot skupni vhod v večstanovanjskih blokih. Ko obrnemo ključ, premaknemo zapah, ki se potem sam vrne v prvotno lego.

Ker so zunanjost cerkve in razgledi (mmg., v primerjavi z višje ležečimi so res bolj "za ogrevanje") že dovolj fotografiran in objavljan motiv, bom sem nalepil samo nekaj slik iz notranjosti. Če se morda komu zdijo rahlo "čudne", ravno v cerkvi sem na fotkiču pomotoma vklopil slikanje samo v formatu RAW (resnejši fotografi že vedo, kaj je to), Lightrooma in klonov pa zaenkrat še ne obvladam najbolje...