| turbo6. 05. 2026 18:50:11 |
Spet sem šel urnih nog naokrog, tokrat na Zajavor. Pozno zjutraj ali zgodaj dopoldan, kakor komu ljubo, sem brezplačno parkiral Tam na Meji in vzel pot pod noge. Krasen dan, sonce ravno prav toplo, drevje in grmičevje v petinpetdesetih odtenkih zelene, ptičje žvrgolenje in obilo samote. Vse do "bochette", kjer sem ujel prvih nekaj, ki so se na pot odpravili pred menoj. Že tod prelestni razgledi na kaninske ino okoliške gore, kaj šele vrh Zajavorja, do kamor ni bilo ne daleč, ne visoko. Vajen samote sem na vrhu poiskal oddaljen kotiček, kjer sem si med dolce far niente privezal dušo in s spomini in razgledi, tudi željami, poskrbel še za duševno ugodje. Če nisem sam, se delam samega, podobno kot otrok zapre oči in misli, da ga ne vidijo  Potem sem se poigral s prijaznim psičkom, fotografiral nekaj njih, ki so želeli skupinsko za spomin, še potem pa že sestopal dol ven. Pred gozdom srečanje z gamsom, prijazno ga ogovorim, potem greva nekaj časa skupaj po markirani, kar on zavije v gozd, sam pa nadaljujem do izhodišča. Še v Zadnjico na obisk in nekaj kasneje čez Vršič, kjer zapornice še ne delujejo, in dan je postal spomin. Pot do vrha je b.p., nazaj dol enako, dočim so na drugi strani - Njivica, Karnica, Sveta Ana, še obsežna snežišča.
https://tubojan.blogspot.com/2026/05/zajavor-zaiavor-2026.html
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51
| (+13) |  | |
|
|