V sredo sva se z Rafkom namenila povzpeti na Mali in Veliki Bedinji vrh s Konjske škrbine. Oborožena z opisi ture od Marjane in Markota s spleta, Jožeta Draba iz Vodnika "Julijske Alpe skupini Mangarta in Jalovca 2015" ter Vladimira Habjana iz vodnika "Brezpotja 2009", sva se odpravila ispred PUS Bavšica ob 6:35. Pričakovala sva mokre trave, ki pa so bile začuda skoraj povsem suhe. Do Lovske koče sva potrebovala 1:30 ure. Tu sva si natočila potrebne količine vode in nadaljevala pot skozi gozd. Po 15-ih minutah sva prišla do konca gozda, tu pa zavila z markirane poti levo proti zahodu, nazaj v gozd, na slabo vidno lovsko stezico. Stezico je težko slediti, vendar iskaje najboljše prehode večkrat naletiš nanjo. Ko sva zopet prišla iz gozda, sva pred seboj levo zagledala Stador, takoj polek njega Morež in naprej desno oba Bedinja vrhova. Od tu dalje stezice nisva več iskala, temveč sva gledala
le še za čim boljšimi prehodi čez pobočja in skozi rušje. Po dveh urah sva se vstavila na podih za prigrizek in oddih. Nadaljevala sva naravnost proti Konjski škrbini in nato desno po grebenu nad Loško Koritnico proti vrhu Malega Bedinjega vrha. Nadaljevanje po grebenu v Škrbino v zakladih pa se nama je zdelo prezahtevno, zato sva se vrnila na Konjsko škrbino, obšla MBV, (najnižja točka na višini 2000m) in se povzpela po strmem travnatem žlebu v škrbino med obema vrhovoma. Od tu naprej sva zakoračila na levo v Loško stran grebena po ozkih, visečih travnatih policah. Pogledi v Koritnico so s polic veličastni, občutki pa ne najboljši. Po previdnem napredovanju proti vrhu sva prišla do kaminčka, ki je bil hvalabogu kamnit, pa vseeno v prvih dveh metrih nekoliko siten. Na vrh sva prišla točno ob enih. Tam se nisva zadržala prav dolgo, saj so bile napovedane možne plohe, ki pa jih v teh travah
prav gotovo nisva hotela pričakat. Povatek v škrbino je zahteval še več previdnosti kot vzpon. Ko pa sva dosegla Škrbino v zakladih, pa sva bila na konju. Vračala sva se čez sedlo Predelna (med Stadorjem in Briceljkom) po stari poti do Lovske koče (pot je zaradi lukenj prekritih z travo izredno neugodna). Pot naprej do Bavšice, kamor sva prispela ob 17:25, pa je precej boljša. Vse skupaj je trajalo skoraj 11 ur.
Mislim da sva si za vzpon izbrala najboljšo varianto, za povratek pa bi priporočil sestop po prelomu Lepoč v Lanževico in nato po markirani poti proti Bavšici.
PS Pri vzponu sem na relaciji Lovska koča - Konjska škrbina izgubil lahek aluminijasti cepin, idealen za poletne vzpone po gladkih, strmih travah. Če ga kdo najde se priporočam.