Po dveh letih zopet na prvaku Gesäusa, Hochtoru. Tokrat s severne strani, po “poti” divjega lovca Petra. Tu preko bi naj pobegnil, ko so ga neuspešno lovili. Prvi uradni vzpon z domačim vodnikom je bil opravljen leta 1877.
Začela sva na parkirišču P6 Haindlkar (7 evrov) na višini 610m. Po 1,15h hoje sva že srkala jutranjo kavo na terasi Haindlkarhütte, od koder je lep pogled na ostenje, kjer si niti slučajno ne moreš predstavljati, da bo šlo preko brez vrvi.
Nadaljevala sva po lepi stezici pod ostenjem, ki jo uporabljajo predvsem alpinisti, ki plezajo v tem prekrasnem ostenju od Planspitze do Großer Ödsteina.
Na cca 1600m sva pospravila palice in poprijela za skale. Neverjetni prehodi, ki spominjajo na pot iz Dunje na Montaž, vendar lažje, v začetku večinoma levo od žleba in rumene stene nad njim, so naju pripeljali do lažjega dela z meliščem in travami. V zgornjem delu pa se svet zopet postavi pokonci in smer Peternpfad, po kateri sva plezala, postreže z atraktivnim izstopom na Peternscharte (2016m). Malo pod sedlom naju po 4 urah komaj obsije sonce, čeprav je ura že 11. Glede na vročino v teh dneh, je bila ta tura prava stvar.
Na sedlu mene zamika greben naprej proti Hochtoru (Dachlgrat), Vinko pa ostane pri prvotni nameri, da obišče oba vrhova Peternschartenkopf (JZ 2082m in SV 2047m) in Planspitze (2114m). Dogovoriva se, da se dobiva na razpotju pod Hesshütte, kar potem s 15 minutno razliko tudi uresničiva.
Sam nadaljujem po grebenu preko koničastega Roßkuppe (2153m), gladkih plošč za njim in preko Dachla (2204m) do vrha Hochtora (2369m). Od tam pa po Josefinensteigu proti Hesshütte, kjer se sploh ne ustavljam in samo zavijem levo navzdol po Wasserfallwegu do razpotja, kjer me že čaka Vinko. Ta pot v Kummerbrücke je zelo slikovita in strma. Kot sem že zapisal drugje, Komarča na kvadrat! V zgornjem najbolj strmem delu je opremljena z lestvami, spodaj pa pot preči pod slapom, ki je imel samo še curek vode. Voda je bila še kako potrebna. Po 9 urah prispeva v dolino, kjer nadaljujeva ob reki Enns najprej po bicikel stezi do kampa v Gstatterbodnu in naprej po cesti do parkirišča (4,6km).
Po slabih 10 urah in več kot 1900 višincih zaključiva krasno turo in sva oba hvaležna, da kljub najinim skupnim 137 letom to še zmoreva.