|
| dm7224. 11. 2012 20:32:13 |
Že nekaj časa sem imel turo,ki sem jo opravil danes v moji glavi.Pravzaprav od spomladi,ko mi je prijatelj iz Italije poslal fotke ,ko je bil tam gor z kolesom samo z druge strani(Rezija).Zapeljem se v Reklansko dolino do zaselka Pezzeit,kjer na koncu ceste na majhnem parkirišču pustim avto.Takoj na drugi strani začne pot št.633 in sicer za smer Sella Buia,ki leži na 1655m višine.Sprva gre pot po travniku,nakar preide v gozd.Pot se do prvega prečenja hudournika lepo složno vzpenja nakar preide v bolj zahteven strm teren.Od tu naprej se pot začne močno vzpenjati in na nekaj mestih je kar izpostavljena tako da je treba biti kar previden,za pomoč so na odsekih tudi jeklenice.Vmes sta tudi dva lepa slapa.Pot je tu zelo strma in drži do vrha.Več kot polovica poti gre po gozdu.Od vasi do sedla -Zavetišča se povzpnemo kar za 1150m in to v dobrih 6-ih km.Pri zavetišču Igor Crasso pa noro lepo,iredni pogledi na Karnjice,Dolomite in seveda naše Juljice.Od tu vodi izredno lepa mulatjera do pod vrh Žrda,ki ga imamo zelo blizu.Samo zavetišče pa lahko rečem skoraj luksuz.Izredno lepo urejeno,veliko z pečjo in kaminom in zunanjo teraso.Samo zavetišče stoji zares na enkratni poziciji.V dolino se nato vračam po isti poti.Sama pot 633 je v dobrem stanju.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22
| (+10) |  | |
|
|
|
|
| Irina24. 11. 2012 21:48:21 |
dm72,
hvala, da si svoje potepanje podelil z nami. V besedi in sliki.
| (+2) | | |
|
|
|
|
| tulipan27. 12. 2012 19:41:53 |
Hvala dm72 za objavo, da sem povezal njegove informacije o dostopu z Rezjanske strani in poslikan kažipot na oktobrskem srečanju Alpinov v Ledini.
Danes je bil pravi dan za obisk. Prijetna pot najprej po cesti, nato po mulateri. Sonce je sijalo, pihalo pa ni. Pot je skoraj kopna in prehodna brez derez. V koči pa že cel mesec ni bilo nikogar.
https://plus.google.com/photos/113334581701584163856/albums/5826688181361336657
 1
| (+1) | | |
|
|
|
|
| ločanka21. 03. 2022 17:43:03 |
Včeraj sva naredila prekrasen krog nad dolino Rezijo, to je krog za katerega informacije se moraš kar malo potruditi oz. moraš nanje slučajno naleteti, da sploh dobiš idejo. Prvič sem o tej poti, da me je res prevzela, brala na blogu od GITE. Potem sem pa prav pred kratkim naletela na slike s te poti pri ljubiteljih furlanskih gora, in misel me ni več zapustila. Jože si je pa tako ali tako želel ponovnega obiska Rezije in tako sva na mah združila obe dobri ideji .
Parkirala sva v Solbici in se preko vasice Ladine napotila po poti 643, ki predstavlja tudi en del Ta visoke Rosojanske poti. Pri zavetišču sva stopila še na obe sosednji vzpetini, da so bili pogledi še bolj čudoviti. Pri povratku pa sva nadaljevala še na vrh Picco Peloso, nato se pa na križišču usmerila po poti 632 in se mimo oznak za Pusti Gost spustila na pot v Rio Lommig, ker sva občudovala slapove in tolmune, ki jih soteska ustvarja na svoji poti. Tako sva se v Solbico vrnila po drugi poti in se še v sami vasici čudila stvaritvam, ki sva jih opazila spotoma. Na koncu naju je nagovorila tudi gospa v slovenščini in naju povabila v muzej, a nekako nisva imela več časa, sva pa bila seveda hvaležna za povabilo.
Najina pot je bila po večini krožna, na njej narejenih približno 1100 višincev in prehojenih okoli 12 km, za sam vzpon predvidenih okoli tri ure, vožnje z našega konca pa okoli 140 km. Pot je na naju naredila tako močan vtis, da se nanjo nameravava vsekakor še povrniti! Ostalo pa še iz slik.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49
| (+12) | | |
|
|
|
|
| GITA21. 03. 2022 19:06:22 |
Bravo ločanka in Jože, krasen krog sta naredila!
| (+3) | | |
|
|
|
|
| ejti21. 03. 2022 22:29:18 |
Čisto mogoče, da sta srečala gospo Luigio Negro, dušo in srce Slovencev v Reziji. Predlani sem, tudi v Solbici, po naključju naletela nanjo. K sreči sem imela dovolj časa za ogled muzeja - se splača. In samo zame ga je odprla, res izjemno prijazna gospa.
| (+2) | | |
|
|
|
|
| ločanka22. 03. 2022 06:54:46 |
ja GITA, bom rekla nekako tako, kot si ti zapisala, lepota po celi poti, da obstaneš in se čudiš, in to mnogokrat.
ejti, res je bila ta gospa, ki jo omenjaš (sem jo prepoznala na sliki). Ja, bi bilo vredno vsekakor v muzej. Mogoče bo pa še ta priložnost.
| (+3) | | |
|
|
|
|
| turbo27. 12. 2024 17:28:00 |
25.12.2025
Božič je ravno pravšenj čas za pravljice, zato sem si danes omislil še eno in sicer v ta rožini dolini. Raj na zemlji, ne samo tukaj tako. Do zavetišča Crasso sem se povzpel in mimogrede preveril, ali so zverinice že na zasluženem zimskem počitku. Kot kaže so, srečal nisem nobene. Da bom kdaj prekrižal pot Dardaju ne upam več, Löla Kotliča pa se tako ali tako spominja samo še kak najstarejši prebivalec doline, če sploh. Na sneg sem stopil pri stavolu Tuursi, do razpotja CAI 643/632 shojeno, naprej gazil bolj ali manj globoko. Vremenski pogoji imenitni, veter samo tu pa tam, mraza nobenega, gneče na poti še manj. Tako samotno, da sem se skoraj ustrašil lastne sence, ko sem stopil iz gozda na plano. Derezice in gamaše dobrodošle, sam se ponucal samo slednje. Takih in temu podobnih izletov se bom še udeležil, človek je konec dne skoraj čisto preč od vsega lepega
https://tubojan.blogspot.com/2024/12/ricovero-igor-crasso-rezija-solbica.html
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50
| (+4) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.