Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Malem Grintovcu (1813 m)?
Glasuj

Vogel 1922 m

Natisni
darinka41.1.2022 19:18:55
Sneg hvala. nasmeh
všeč
Stoick24.4.2022 9:50:31
Na velikonočni ponedeljek sva s kolegom izkoristila zadnji dan zimske sezone in sva se, najprej s smučmi, nato pa z derezami in cepinom, povzpela na Vogel (1923 m). Na planini Zadnji Vogel so naju na brzino 'srečali' pohodni smučarji (na tekaških smučeh), ki so se presenetljivo suvereno vzpenjali po trdem snegu proti sedlu desno od šije. Ta dan se verjetno tudi pešakom ne bi kaj dosti vdiralo.
Smuka prav z vrha ni bila za vsakogar, naprej pa super razmere. Smer pristopa sva po 100 vm zapustila v levo, nato pa levo od Zadnjega Vogla (nisva videla žičnice) in kmalu sva se priključila na Žagarjev graben.

kratek dokumentarecnasmeh
(+2)všeč
darinka411.6.2022 17:06:27
10.6. 2022. Namen je bil iti drugam, a smo se odločili za brezpotno turo vse do odcepa za Vogel. Iz Kneških Raven . Nekoč je bila pot. Tudi vrisana je v nekaterih zemljevidih. Ampak čas je naredil svoje. Ni je več. Smo šli bolj po občutku. Si ogledali teren. Kar precejšnja strmina je bila . Prečili nekaj melišč . Potem po markirani poti na Vogel. Veter je bil včeraj kar močan. Sunki na grebenu. Srečali smo kar nekaj tujih pohodnikov. Bi rekla , da je koga od njih zazeblo, ker niso bili ravno napravljeni za nižje temperature. Nadaljevali smo na Žabijski Kuk. Tudi tam je imel veter veselico. Poiskali vsaj malo zaveten prostor za malico in sestopili do planine Podkuk. Potem nekaj časa po poti E 7 do odcepa za Kneške Ravne. Odcep je slabo viden. In po desetih urah hoje , nekaj postanka in iskanju prehodov po brezpotju , prišli na izhodišče v Kneške Ravne. Dežja nismo imeli. Razgledi prav lepi. Tudi morje je bilo vidno. Naneslo je 16km in 1580 višincev. Klopi so še zmeraj aktivi na poteh.Renato , ki je hodil prvi, jih je največ imel. . Zame in za Marjana jih je manj ostalo. nasmeh
do rampe . 1
potem mimo lovske koče. 2
tale petelin je olesenel.  3
in gremo 4
za srečo. 5
pogled v nebo.6
upamo  da najdemo pot oziroma kar je še ostalo. 7
iščemo prehode.8
potem v strmino.9
nekaj melišč prečimo.10
zopet v travah. 11
kar visokih.12
smo že višje. 13
pot, ki je imel Marijan vrisano je potekala precej levo, kot smo mi šli. 14
morje   se je videlo. 15
ko že misliš da si bližje grebenu  se pokaže še eden. 16
zanimivi razgledi.17
brezpotja so kar zahtevna. 18
se je bilo treba obleči.19
cvetje ob poti. 20
 pod grebenoom. 21
potem nadaljujemo po  markirani poti. 22
vsi trije smo tu prvikrat. Velesa je odcvetela. 23
zelena trava in modri svišč.24
in smo po petih urah hoje na Voglu. 25
razgleden vrh. 26
nismo se prav dosti  mudili na vrhu. 27
zadovoljni.28
nadaljujemo na Žabijski Kuk.29
poznana pot. 30
je mislil , da bo poletel. 31
a ni bilo nič. 32
očak se je pokazal. Dopoldne je bil vrh v oblakih. 33
lepa je grebenska pot. 34
si ogledamo kje smo hodili po brezpotju. 35
na Žabijskem Kuku.36
po poti E7.37
tu je odcep za Kneške Ravne. 38
mimo korita,  je Marijan verjetno lani staknil mišjo mrzlico.39
v Ravnah. 40
čez mostiček. 41
si ogledamo slapove. 42
mlinčke na vodo. 43
lepo imajo urejeno.44
mi ga nismo srečali. 45
vam povem, da je voda prav mrzla. 46
(+5)všeč
črow12.6.2022 8:25:25
Tista pot, ki je vrisana na nekaterih zemljevidih, zavije malo pred lovsko kočo levo po dolini. Kmalu pa zagrize desno v strm breg. To pot se resnično samo še sluti. Samo tu pa tam se še najde kak uporaben del.
Pot, po kateri ste včeraj hodili, je pa lovska pot do planjav pod Šijo in Vrhom dlani. To pot so pred leti kopali delavci, iz južnih republik. Uporabljajo jo lovci državnih lovišč. Obstaja pa še ena bolj skrita pot, ki so jo v času italianske okupacije uporabljali tihotapci (kontrabantarji).
Opise teh krajev je zbral Peter Podgornik, na spletni strani Primorske stene.
(+10)všeč
darinka412.6.2022 13:16:47
Se pravi, da smo zgrešili že pri koči. Ko smo šli še po tisti sledljivi lovski poti. Mi smo mislili, da je kontrobantarska pot. Potem se je izgubila. Se spomnim, da je Marijan pravil, da ima pot vrisano precej bolj levo, kot smo mi šli. Ampak ni več vidna. Smo šli po svoje prečno v tisto strmino vse do sedla. Ko si prvikrat iščeš in iščeš. Pa najdeš tudi. nasmeh
tu ni bilo več ne poti ne sledi. 1
ko stezosledec ne ve ne kod ne kam2
(+1)všeč
črow12.6.2022 16:59:48
Ja bolj levo, v strmem gozdu je vrisana pot. Levo je potrebno zaviti pred lovsko kočo, nekje pri stiku s potjo, ki vodi na Razor planino. Na sliki 10 ste na lovski poti....ostalo ne morem trditi. Lovska se konča, ali pa se več ne vidi na travah pod Šijo (slika 18 in 19). Kontrabantarska pot pa ni vrisana. Za to pot je potrebno po dolini, v smeri Vrha nad Mernikom (slika 6). V zatrepu pod tem vrhom, pa zavije desno v grapo in nas privede nekam na mesto, kjer ste vi stopili na SPP.
So pa to lepi in samotni kraji. V času lova tam planinci nismo zaželjeni. V spomin na neko prigodo, je v steni Šije splezana smer z imenom: Sebastjanova rampanasmeh.
(+4)všeč
jax12.6.2022 20:11:37
Jaz sem na to turo šel novembra 2020 (v času najstrožjega švasanja v hiše ...). Tura je čudovita in mi jo je uspelo kar v redu najt (mogoče sem imel le srečo). Je opisana v Habjanovem vodniku, poleg tega pa na netu obstaja tudi tole:
https://www.summitpost.org/vratca-from-kneza-valley/385442
Skratka, moje izkušnje so sledeče: za planino Prodi se pot da kar v redu najt. Point je v tem, da je bilo to nekoč golo in je bilo kasneje (najbrž) pogozdeno z iglastim gozdom. Zato se tam poti da kar lepo sledit, ko pa pridemo za planino na območja starih gozdov, ki so v glavnem listnati, pa je vse mnogo bolj zabrisano. Kolikor se spomnim, sem za planino šel najprej blizu tiste kamnite grape (tam je lepo vidno), potem desno v gozd (vstop v gozd je viden, potem pa prideš v listnati gozd, kjer se odpadlim listjem pot precej izgubi), šel proti desni (proč od Vratc - to je kontraintuitivno) in nato na nekem mestu levo (neizrazita dolina, mogoče rahle sledi. Na tem delu je na nekem mestu čez pot padlo veliko drevo, prehod pa je izžagan z motorko. Saj poti niti ni videt, ampak ko vidiš tisi izžagan prehod, ti pa je le jasno, da si približno prav). Po tem gozdu bolj ali manj do konca, preden se teren postavi bolj pokonci, potem pa zadet prehod levo nazaj proti kamniti grapi. Ta prehod desno-levo po gozdu je res težko opazen in morda sem imel tudi nekaj sreče, da sem ga zadel. Naprej pa sem poti kar v redu sledil po travah, meliščih in krajših gozdnatih delih. Šele ko prideš na tiste prostrane travnike pod Vratci, se je stvar izgubila oz. ji nisem mogel več slediti. Tam se gre bolj za nosom, sedlo je itak vidno. Meni se je zdelo, da je lažje, če ne greš prehitro gor, pač pa se držiš malo nižje, dokler se ne približaš vpadnici sedla in greš šele nato gor. Ampak naj vsak po svojem občutku najde najlažji prehod. V vsakem primeru so to strme trave in si po mokrem ne želiš bit tu.
Na vrh Vogla pa se nato da it naravnost po grebenu (eno mesto dvojke, drugo lažje). Je bolj zabavno in direktno kot okrog po markacijah.
Meni se je ta tura zdela čudovita. Najbrž bolj za jesen, takrat pa zelo priporočam.
(+5)všeč
darinka413.6.2022 7:01:19
Hvala obema za dodatne informacije. Ravno na tem portalu smo dobili nekaj koristnoh napotkov.Kje gredo poti. Vsaj približno , da veš kot in kam. Kajti tam višje kjer si v travah in čez melišča, je treba ocenit kje se da iti . Smo bili pozorni , da ne gremo previsoko , ker bi bilo potem težje se spuščat na pot. In tudi strmina je bolj konkretna. Ko si navajen na brezpotja ni nič tako težko. Res so lepi samotni in odmaknjeni konci. nasmeh
(+1)všeč
Stran:123...567
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2022 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki