Veliki vrh (Polovnik)

Krasna in dokaj dolga tura.Občudovala sva mojstrovine delavcev izpred stotih let,ki še vedno kljubujejo težkim razmeram.
Preleteli so naju planinski orli,ki so se naveličali morja.
Ob popoldanski nevihti je bil Matajur v trenuku pobeljen.

Od kje pa sta štartala? Koliko je to ˝dokaj dolga tura˝?

Predvidevam: http://www.hribi.net/izlet/magozd_veliki_vrh_polovnik_stefkina_pot/1/1346/2255

Ali je še kaj snega na grebenu med Velikim vrhom in Krasjim vrhom?

Pred enim tednom je bila tik pod vrhom Velikega vrha( gledano iz smeri Krasjega vrha) še ena zaplata snega, ki pa ne predstavlja težav. Drugače pa ti peta slika zgoraj vse pove. Lahko z eno nogo hodiš po snegu z drugo pa po kopnem.

Dejboz, štartal sem iz vasice Magozd. Avto pustiš pod veliko lipo ob otroškem in športnem igrišču na izhodu iz vasice. Nadaljuješ po makadamu v smeri Trnovega ob Soči do smerne table za Dolec (Douc), ki te usmeri desno na kolovoz. Držiš se kolovoza, prekoračiš grapo Globoščaka in na drugi strani te čaka dobro ohranjena mulatjera, ki te pripelje do vrha. Po vodniku je hoje za dobre štiri ure, sam sem potreboval 2h 45 min. Je bilo napovedano poslabšanje in temu primeren je bil tempo. Normalno ocenjujem 3,5 - 4 ure. Je kar precejšnja višinska razlika, cca. 1300m.

Iz Magozda po mulatjeri na Planino Dolec in po zahodnem pobočju na vrh. Sestop po grebenu preko Krasjega vrha do Zgornjih Raven in po kolovozih nazaj v Magozd. Pot brez posebnosti, le na grebenu med vrhovoma je nekaj zahtevnejših detajlov. Razgledi brez meja, priporočam!

Iz Magozda na Veliki vrh. Tura za ljubitelje samote in lepih razgledov. Šumneje Soče se sliši do vrha, občasno so ga prekinjali motoristi.

5 za 5.

sem ga prepričal, če bo priden bo fotomodel

Lubadar, sedaj se pri ugankah ne boš moral izgovarjati, da ni slik

10.11. So poti , ki jih je čas izbrisal. Čeprav so zarisane v garminu. Mi smo pričeli v Čezsoči v temi. Namen je bil iti po brezpotju na Pirhovec. In krožno čez greben Polovnika po strmi poti v Log Čezsoški in potem po cesti še nekaj km do Čezsoče. Dan je bil pravšen za takšno brezpotno turo. Dopoldne nekoliko oblačno. Popoldne pa inverzija. Skoro pretoplo, ko smo hodili po grebenu s Pirhovca. Na vrhu sta bili dve Zagrebčanki, ki sta prišli iz Čezsoče in sta nameravali prehoditi greben do Krasjega vrha. Marijan jima je razložil, da je dolga pot čez vse vrhove in ju bo ujela noč. A sta se vseeno tja odpravili. Začetek poti ni viden. Nekako smo ga našli. Potem po potki, komaj sledljivi, ponekod je niti ni bilo. Strma pa je vseskozi. Leva varianta. Več poti je. Pod Pirhovcem smo našli pot , ki pelje na planino Dolec. A tja nismo nameravali. Renato je šel v strmino iskat prehode. In se odločil da gre direktno na vrh. Midva sva šla še naprej po potki in se odločila da greva v strmino na vrh. Snega je bilo zelo malo. Tura od jutra do večera. Enih 19 km hoje je nanneslo in 1600 višincev.