Na ta griček
nad Sv. Duhom sem "skočil"
nekaj dni pred koncem lanskega leta. Hoje od parkirišča pod cerkvijo je v obe smeri skupaj manj kot uro, a je ob lepem vremenu toliko več časa za razglede in raziskovanja po grebenu tega koščka divjine nad Savinjo.
Po kolovozu mimo cerkve, rahel vzpon v gozd in spust na sedelce pred zaključnim vzponom s približno 100 metrov višinske razlike.
Nekje na polovici strmine poiščem potko proti vzhodnem grebenu, po katerem nadaljujem do vrha. Ta del poti je rahlo izpostavljen, a hkrati razgleden ter kratek. Pot je bila praktično kopna – nekaj krpic snega na njej ni predstavljalo težav.
Če bi se odločil za bolj direkten vzpon, bi v zgornjem delu gozda pod vrhom naletel na sneg, a tudi tega ni veliko in zimska oprema – v trenutnih temperaturah – tudi tam ni potrebna.
Na soncu je bilo prijetno toplo, razgledi na okoliške gore lepi – v daljavi pa se vidi celo Triglav.
Kratek in prijeten izlet, ki pa vseeno zahteva primerno obutev in previdnost - tako v strmini, kot na izpostavljenih delih grebena in vrha.