Na grebenu: od Kukove Špice čez Škrnatarico na Dovški križ
Že Tine Mihelič (Julijske Alpe/Severni pristopi) je napisal, da je plezanje na grebenu Dovški križ – Škrnatarica prestižna tura in da ne sme manjkati v seznamu nobenega pravega gornika. No, mi smo jo opravili iz druge, meni osebno, ljubše smeri, kot jo opisuje Mihelič.
Izhodišče je poznano, po novem TNP redu se sme na izteku grape pod Velikem Črlovcem celo parkirati (3-4 avti), potem pa po dobro sledljivem brezpotju navzgor in v treh urah smo že na sedlu Čez Dulce (2257 m). Skok za ogrevanje v desno na prijazno Kukovo Špico (2427 m) in povratek nazaj, se vse skupaj opravi v slabi uri. Potem pa iz sedla sledi bolj resen vzpon (ne dolg, pa vendar tehnično zahteven, povprečno med I in II, pa kdaj tudi malo več) čez vzhodno pobočje na Škrnatarico (2448 m) ter potem nadaljevanje po lepi grebenski rezi na Dovški križ (2542 m), približno vsega 3 ure bolj ali manj zahtevne plezarije z občasno nekaj zelo zračnimi prehodi nad krnico martuljškega amfiteatra.
Če za na Škrnatarico iz smeri Kukove Špice ne izbereš naloženega in podrtega žleba, imaš z nekaj domišljije po sorazmerno širokem, a strmem in mestoma gladkem in zelo krušljivem svetu vzhodne stene, več možnosti pristopa (tudi tukaj na forumu, se jih nekaj omenja). Vzpon na Škrnatarico - po bolj direktni sredinski liniji, kot smo ga opravili tokrat mi, po platah levo od zajede, pa ne bi priporočal brez varovanja, trenutno je v smeri zabitih kar nekaj klinov za postavljanje varovalnih sistemov.
Enako se ni enostavno kar prosto spustiti (težavno III) za tistih slabih 10 m spusta iz vrha Škrnatarice navzdol na sedlo oz. v škrbino, kamor pripelje vrh žleba, pa je tam tudi obešenih kar nekaj vrvnih zank, ki so lahko komu tudi v priročno pomoč, če pleza tukaj gor.
V nadaljevanju grebena proti Dovškemu križu, ni toliko tehnično težavnih mest pri prečenju čez dva neimenovana vrhova, a se tu pa tam še najde kaka kratka II, in če se striktno držite grebena imate še en cca 25 m abzail malo pred oknom, ta odsek pa se sicer lahko tudi šodrovsko elegantno obvozi malo niže po gredini po levi iz južne strani.
Sestop iz DK smo opravili na Šplevto in mimo Bivaka II na Jezerih (a tu ne boste našli vode !) ter potem po največjem slovenskem melišču - downhill ekspres v Poldov rovt. Še podatek: na izteku spodnjega melišča, ko ste že v gozdu, v grapi še teče malo osvežujoče vodice, sicer pa je tura v sončnem vremenu zelo zelo vroooča.