Zna biti, da je več kot dvajset let od tega ! Na Špičico sva se s kolegom povzpela iz skoraj zatrepa Velike planine, kamor sva prišla iz planine Zapotok gor. Nekje v vpadnici sedla med Špičico in Nizkim vrhom, tik pod "steno", kjer je desno večja votlina, gre v levo zelo strma travnata gredina. Po njej in kasneje naravnost navzgor po res zelo strmih travah sva prišla do skalnate škrbinice, kjer sva izplezala na levo ven in po nekaj metrih skale prišla na vrh. Nazaj grede sva vrh te škrbinice zabila klin za prvi abzajl in nižje v skalo sredi trav še enega za drugi abzajl. Mnogo let zatem sta ta klina še bila tam, kako je danes, pa ne bi vedel. Trave so bile nesramno strme, pleza v skali pa ni presegla druge stopnje. Tudi Skutnika sva se lotila iz planine Zapotok, šla sva gor po grebenu iz leve v desno, gledano iz planine. Po zelo strmih travah in skrotju sva gor grede zmogla brez varovanja, nazaj grede pa vem, da sva se en del spustila po vrvi, nimam pa več v spominu ali sva dala prusik okoli kakega roglja ali sva tudi tam kaj zabila. Nadaljevanje po grebenu proti Špičici se nama je zdelo zelo zahtevno in ker sva na Špičici že bila, o tem kasneje nisva več razmišljala. Iz Sedla Vrh Osojnika je najlažje dostopen Nizki vrh, brezpotje, kjer si samo nekajkrat pomagaš z rokami. O grebenu Pihavca vem samo to, da je med Malim in Velikim škrbina, kjer si pomagaš z vrvjo (abzajl) in je težavnost detajla okoli tretje stopnje, sem pa bil na Obljaku, ki je najnižji vrh grebena in na katerega sva s kolegom pristopila iz Bavšice. Orientacijsko zahtevno, strme trave in strm gozd. Fotografij iz teh tur žal nimam, ker v tistih časih nisem nosil fotoaparata v gore, pa tudi s kolegom, s katerim sva opravila te ture, že desetletje in več nimava stikov. Srečno !