Vse se zgodi enkrat prvič
. Včeraj je bil to vzpon na Rombon, ki je presenetil v lepoti poti, vrha, in krasnih pogledih po okolici. Naju je že zadnjič po obisku Prestreljenika zamikalo še enkrat v te konce.
Ampak vse skupaj se je začelo spet malo nesigurno, saj gondola ob sedmih razen delavcev ni pobirala drugih. Zaradi vetra. In tudi za osmo uro ni bilo sigurno, da jo bodo zavrteli. Pa so jo, tako da se je najino popotovanje lahko začelo. Dolga je ta pot, ampak meni ni bila prav nič odveč, nič predolga. Prelepi pogledi po poti, iskanje znanega z opisov drugih pohodnikov, pa rožice, pod vrhom pa jata beloglavih jastrebov, ki je zaokrožila nad nami. Temu pogledu se res lahko samo klanjaš in se mu zahvaljuješ. Povratek pa mimo Čukle v Bovec.
Na vrhu nas je bilo včeraj šest obiskovalcev, vsi po tej poti s Kanina. Smo se že po poti spoznali, skupaj sedeli na vrhu in se istočasno znašli tudi na parkirišču pred gondolo. Nekako ob sedmih zvečer je bilo to.
O, kako je prijalo hladno pivo na parkirišču v bifeju, saj nama je po poti pijače že skoraj primanjkovalo. Sva bila zelo šparovna z njo, saj je bil včeraj vroč dan, a k sreči je vročino pri vzponu omilil veter, prvo vodo si si pa lahko natočil pri koritu v Zavrzelnem.
Z veseljem že pričakujem obisk naslednjega vrha v teh koncih, ampak za ime pa še ne vem
.