Seznam forumov / Slovenija / Julijske Alpe / Rogljič / Pan di Zucherro 1984m

Rogljič / Pan di Zucherro 1984m

Natisni

-31. 07. 2011 18:31:59

jaz31. 07. 2011 21:19:27

Moj prvi vzpon na ta simpatičen Rogljiček ima že kar brado, sva se pa nanj povzpela tudi z ženo. Slikce so malo mešane. Lp!

sherpa1. 08. 2011 07:50:35

jaz, a ni na 13. fotki, poleg Nabojsa na desni, osrednja gora nekaj drugega kot Viš?

Jovan Cukut9. 06. 2015 20:19:58

Za planince, ki bi radi obiskali dva lepa, zanimiva in malo obiskana vrhova nad Belim potokom.

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/PanDiZuccheroRogljicInCimaPiccolaDellaScalaMalaLojtrca07062015

(+3)

Macesna10. 09. 2015 12:55:52

Na prvem obisku gora nad Belim potokom oz. Belimi vodami sva obiskala ta drzno ošiljeni vrh, mali Matterhorn. A zanimivo – ošiljen je, ko ga gledaš od daleč, ko pa si na njem, je vrh še kar prostoren in obrasel z ruševjem.
Do njega se je treba potruditi s hojo in plezanjem I. in II. stopnje. Na vrh sva se povzpela po varianti, opisani v vodnikih: z markirane poti sva zavila na gredino, ki obkroži zahodno steno Rogljiča, nato pa s severne strani, nad mrko in resnobno dolino Mrzlih vod strmo in krušljivo navzgor v škrbino ter po grebenu na vrh. Je kar nekaj sledi predhodnikov (možici).

Pod Visoko Belo špico in v njej je zadnji sneg. Desno spredaj je ošiljeni vrh Male Lojtrice.

Sestop. Spustiti se je treba v škrbino na sredini slike.

Stena nad gredino je nekoliko krušljiva.

Pogled proti drznim stolpom Visoke Bele špice.

Prijazni okljuki označene poti pri koči Brunner.

(+2)

palček plezalček10. 09. 2015 17:48:04

Je slučajno kdo plezal smer Bulfon-Perissutti. Petica, mislim, da je mesto 5+. Kakšna je skala? Hvala.

coffee27. 10. 2022 19:22:16

Danes sta le prišla na vrsto Pan di Zucchero/Rogljič in Cima Piccola della Scala/Mala lojtrca.

Bilo je pretoplo, drugače pa lep jesenski dan. To se je kazalo že na poti, ki je bila precej prekrita z listjem. Beli potok je veselo žuborel, jaz pa gor do Rogljiča. Malce šodrast, je pa kar impozanten osamljen zob navkljub nižji višini. Potem sem se spustil in odmaširal po markirani poti proti Goriziji in z nje zavil nekje na višini, kjer se začne vstopna polica. Ambient je bil kar lep, po ovinku na vzhodna pobočja sem pa malce po svoje prišel na vrhnje trave in od tam na Lojtrco. Tam je urejeno sidrišče. Na poti dol sem pa sledil možicem in prišel v neke čudne variante poti. Za ziher je pomoje še vedno najlažje iti skozi zadnji žleb tik preden se pobočje konča v severno steno (?). Kakorkoli že. Ko sem spet stopil na markirano pot, sem imel še dovolj časa za Krniško in Belo špico (in če bi stisnil zobe tudi moči), vendar sem imel po tistem vandranju v spustu za danes plezarije dovolj.