Seznam forumov / Slovenija / Kamniško Savinjske Alpe / Robanov kot - Žvižgovec ( Korošica/Molička peč )

Robanov kot - Žvižgovec ( Korošica/Molička peč )

Natisni

zokipoki25. 07. 2023 10:56:35

Hvala za komentarje! nasmeh

Marx, ti pa kar pojdi, ti ne bo žal! Ko stopiš na planoto, imaš ogromno sveta, ki ga lahko doživiš!
Srečno!

(+1)

Marx14. 06. 2024 22:58:16

14.06.2024.
Pozkus vzpona na Žvižgovec.
Ampak ni uspelo... zares nisam menil da je ta vzpon od Robanoveg kota do Korošice tak zaribana zadeva... in je izjemno krušljivo...
Do prevala z ruševjem po Žvižgovcem sam bil tak izčrpan da sam kar ležal nekih dvajset minut...
drugič mogoče... kljub vsemu lep vzpon in prvi visokogorski izziv letos..-

(+8)

zokipoki15. 06. 2024 16:05:48

Nič hudega, če ti ni uspelo, utrujenosti se ne da napovedati! Je pa res, da vzpon do roba pobere precej energije! Srečno Marx!

(+3)

Marx15. 06. 2024 17:54:28

Zokipoki, če nič drugeg je tukaj plan: naslednjič z Robanoveg kota do Kocbeka prespat in potem odmoren na poti nazaj na Žvižgovec...

(+3)

Marx31. 07. 2025 20:01:13

Danas spet poskus na Žvižgovec in spet neuspeh...
Spet me povsem izčrpal vzpon od RObanoveg Kota..
me je še od slapa na sestopu oprala nevihta sam bil povem moker...

(+3)

Marx1. 08. 2025 22:12:39

Koiiko je pravzaprav visok Žvižgovec?

(+1)

turbo1. 08. 2025 22:34:36

1870m

(+1)

geppo12. 08. 2025 09:14:39

11.8.2025 Žvižgovec
Sin je prišel na dopust iz Španije. Kadar je v Slo. en dan iskoristva za skupni pohod v gore. Enako se podava v španske gore, ko prideva z ženo njemu v Španijo.
Moj predlog je bil Žvižgovec. Jutro je bilo toplo, brez jutranje svežine. Izbral sem to steno, ker sem vedel, da bo v jutranji senci. Vzpon je potekal brez posebnosti. Varovala so OK!
Ko prilezeva na sedlo pričnem iskati v ruševju prehod za pristop. Leta 2021 sem opravil pristop v skali in se potem boril z ruševjem do vrha. Ruševje je obrjeno proti tebi, namučil sem se. Sestop z vrha sem opravil po lažji varianti. Ko poiščem nek logičen pristop in dokaj viden ( vsaj začetek ) prehod v ruševju se pa zalomi. Ko lezeva v skali in deloma po ruševju naletiva na osje gnezdo. Iz ruševja se dvigne roj os, postane dokaj nevarno. Ose se mi zakadijo v glavo, čutim pik v zatilju. V paniki deloma izgubim ravnotežje in komaj se še ujamem, da se ne skotalim po strmini. Ta prehod opustiva in iščeva drugega, če sploh je? Imava bližje srečanje z debelim črnim gadom in si rečeva: "za danes je dovolj!" Foto gada imava, os pa ne velik nasmeh

Vzameva si čas za počitek, jaz za hlajenje s kamnom od pika oteklega zatilja. Vrnitev nazaj v Robanov kot poteka bolj počasi. Potrebna je previdnost, ker je vse posuto z drobirjem!!! Tudi sonce naju obsije in postane vroče. Pot od planšarije pa do parkirišča se vleče. Sreča, da sem avto parkiral prej v senci gozda.
Pri Bifeju Igla se oba vrževa v svežino Savinje.
lp