Seznam forumov / Slovenija / Julijske Alpe / Rabeljske špice

Rabeljske špice

Natisni

jedriličar14. 09. 2014 17:56:46

Lepo

Ko boš šou naslednjič, pokliči ... mežikanje

Keko14. 09. 2014 19:11:45

Tudi jaz se strinjam, da se tej trentarski dvojki še lahko doda kakšna težavnostna stopnja, saj je plezanje ponekod kar zračno in težavno. Ko sem recimo plezal Stanetovo zajedo na Raduho, ki je ocenjena z IV-, se mi je zdela lažja kot pa ta trentarska II.

(+6)

dprapr14. 09. 2014 19:49:03

Res je težko primerjati trentarsko dvojko ali trojko s težavnostjo v Raduhi, ker je to čisto drugi svet. Še posebej, ker je tam skoraj vedno kombinacija skal in trav in po možnosti še kač. nasmeh

(+1)

JusAvgustin14. 09. 2014 21:05:04

Dve je dve. Brez nadaljnega filozofiranja mežikanje

Keko14. 09. 2014 22:16:03

Nikoli ni bil moj namen filozofiranje, podal sem samo svoje osebno mnenje.

(+7)

Jovan Cukut15. 09. 2014 08:24:56

Čestitam, Andrej! Je okno dovolj široko za prehod?

Dr.ejči16. 09. 2014 08:47:41

Če misliš tisto luknjo po zagozdenim balvanom v kaminu, kjer sta vidva nameravala, potem ne...mogoče na pol prazen nahrbtnik in kako anoreksično dete...

(+1)

voluhar4. 11. 2014 20:38:13

http://tomazsarc.blogspot.com/2014/10/rabeljske-spice-31102014.html

(+3)

miri4. 11. 2014 20:58:18

Brez Paz-a,Tomaž? velik nasmeh

MatejaP5. 11. 2014 08:31:18

Na poti do koče, ki je omenjena v potopisu so se našla rdeča ženska očala. Če se najde kdo, ki jih pogreša naj sporoči, da mu točno razložim kam smo jih zataknili.

ljubitelj gora2. 06. 2018 18:49:19

Smo trije šli pogledat pristop na Rabeljske špice na najvišji vrh. Vreme nam je služlo skoraj do konca ture (par kapelj), skala suha, strmo plezanje v pomoč nam je blo ruševje. Vzpon od koče na vrh in nazaj po isti poti. Luštno brezpotje nad kočo.

(+6)

bagi19. 09. 2018 11:39:44

Po neuspelem dostopu daljnega 2010 so Rabeljske špice vedno nekako šle mimo mene zavijanje z očmi

. Lepe in izzivalne so me velikokrat spremljale z bližnjih vrhov in tokratna sobota je bila končno namenjena njim nasmeh

.

Do koče Capana Cinque Punte smo prišli po poti 520, prehodni brez težav. Od tod naprej proti Rabeljskim špicam vodi neoznačena, delno uhojena pot, ki se višje drži izrazite desne grape. Vstop v smer proti najvišjem vrhu je na desni strani grape, malo pod njenim zaključkom. Možica na tem mestu zlahka spregledaš.

Nadaljevanje je že večkrat opisano. Ravno z rokami v žepu tu ne bo šlo. Začetni del vzpona je najtežji, najbolj strm in najbolj izpostavljen. Naprej je vse lažje. Prehodi so bogato omožiceni, rušje v veliko pomoč pri vzponu, še bolj pri sestopu. Najvišji vrh je imeniten razglednik, ravno tako sosednji, ki je z malo iznajdljivosti omogočen tudi nam, šodrovcem. Ta je bolj osamljen, v vpisni knjigi je komaj kak vpis na leto.

Sestop je za odtenek zahtevnejši od vzpona. Dovolj velika doza previdnosti in prisrčno objemanje ruševja reši vse probleme nasmeh

. V najtežjem delu sta tudi dva klina za varovanje.

Od koče smo spet pohodili pot 520, tokrat njeno nadaljevanje proti sedlu Stožje, vmes prečili Monte Sciober in se od sedla spustili proti Remšendolu. Pot 511 se v spodnjem delu med skalovjem malce izgublja, njeno nadaljevanje pa se skriva na desni strani grape v gozdiču.

Vse skupaj je bila lepa krožna pot, ne predolga, ne prekratka, polna novih vtisov. Za povrh so nam jurčki kar sami skakali v nahrbtnike velik nasmeh

Steza je očiščena navlake, je pa bilo v teh koncih kar hudo

Koča ima dva dela. Eden je zaklenjen, drugi preurejen v bivak

V spodnjem delu bivaka sta dva prostora, kuhinja in spalnica

Kuhinja z mizo je takoj pri vhodu v bivak

Že smo na poti proti špicam. Gremo desno v najbolj izrazito grapo

Prehod v srednjem delu fotke je označen z možicem, ki pa ga zlahka spregledaš

Že takoj na začetku je potrebno konkretno paziti na korak

Še pogled navzgor. Strmina je kar huda, pazljivost obvezna

Po izstopu iz spodnjega dela se strmina položi, izpostavljenost bistveno zmanjša

Gremo v izrazito sedlo na levi strani kamnitega manekena

Tukaj se pot prevali na nasprotno stran gore

Na tej strani so do vrha ne preveč izpostavljene skale. Kadar je pot požlejena, je to eden težjih delov

Pogled na Rabelj, Rabeljsko jezero, Jerebico in še marsikaj drugega ...

Pogled navzdol iz vrha. Tu se vidi obsežna območja jalovine, odložene v desetletjih intenzivnega rudarjenja pod Kraljevo špico

Proti drugem vrhu. Potrebno je nekaj iznajdljivosti in sledenja predhodnikov

Prav dosti prostora ni na njem, kozarec z vpisno knjigo se skriva v možicu

Zelo, zelo malo pohodnikov se potrudi do sem

Naleteli smo na dva varovala, oba na najtežjem delu

Od koče smo nadaljevali proti sedlu Stožje po poti 520

Do Šoberja je potrebno predelati še kar nekaj višincev, nato se greben položi

Monte Sciober zlahka spregledaš, ker je dokaj neizrazita vzpetina v valovitem grebenu

Markacisti so se kar potrudili z novimi označbami, le v spodnjem delu je potrebno nekaj več pazljivosti

Iztek zoprne grape, po kateri v spodnjem delu poti poteka sestop. Pot se nadaljuje na desni strani v gozdičku

Obsežna, skoraj ravna prodišča Remšendola

(+16)

dprapr19. 09. 2018 18:40:02

Krasni vrhovi. Lepa tura.

Še lepša bi bila ta:
https://www.aocrnuce.si/prispevki.php?id=1513

(+1)

jbv3. 06. 2019 19:56:15

Včeraj zlezli na PRIMO in SECONDO, torej prvo in drugo špico. Pot je v celoti kopna, brez posebnosti, ostalo so že tako ali tako predhoniki napisali. velik nasmeh

Tako kot @Bagi smo se tudi mi vračali čez Šober.

Bolj podrobno pa TUKAJ

Po dobri skali gre lažje kot med borovci

(+8)

funnyboy23. 09. 2025 17:47:38

https://primozgraheljsblog.blogspot.com/2025/09/cima-alpel-1734-m-in-prva-rabeljska.html

(+4)

2061alessio24. 09. 2025 09:02:51

lepa reportaža in slike, cestitam ,ja, vse tablice, smerokaze in posekanje ruš so sveže iz letos julija , delo je naredil prostovolno en avstrijec, Martin Fuernkranz, ljubitelj tega konca ker je isto delo naredil za 3 in 4 špico iz strani Rabelja/Cave del Predil, posekal in markiral je tudi staro pot iz sedlo "sella della malga" na odcep poti 520 do Rabelja ( na karti Tabacco 019 tista v crno oznacena).

(+12)

funnyboy24. 09. 2025 15:31:06

Hvala Alessio za informacije, ki si jih delil z nami nasmeh

(+2)

darinka412. 07. 2026 10:48:19

10.07. 2026. Najgloblja molitev je lastno spoznanje . Sem nekje prebrala. So mikavne za jih videt od daleč. A ko si na poti tja gor je vse drugače. Vsekakor sva pričakovala lažjo pot. Razen dveh azajbljev , ni na poti nobenega varovala. Vsaj do prve špice do koder sva midva prišla. Na drugo nisva šla. Čeprav ni zgledala daleč. Zjutraj sva z vozilom naprej od Rablja zavila desno . V smeri doline Remšendol. Skoro mimo kraja Ortigara. Parkirišče je bilo no skoro prazno . Odločila sva se da greva po poti 520 do bivaka cinque punto. Po tej poti še nismo bili. Sestopila pa sva po poti 518. Nadaljevanje od bivaka pa vsaj nama po nepoznani poti. Čeprav so možici v pomoč, kje kakšen zmanjka, ko ne veš kje naj bi bila pot. Ruševje jo zakriva. Pa tudi zima naredi svoje. Odločila sva se za tisti dolg žleb. Našodran. A se da iti. Nekdo je na koncu žleba zvezal za ruševje dolgo vrv. Je v pomoč, da se vzpneš čez. Še en del je bil malo težaven , ker je bilo treba iskati prehod. A sva našla in do vrha ni bilo več težav. Bila sva edina obiskovalca v petek. Naneslo je 1080 višincev. Prehodila oziroma kar nekaj preplezala pa 10 km . Tura za katero si nisem mislila da bom kdaj šla . Da bova šla. nasmeh

A sva šla .