| Tomco27. 09. 2026 20:40:03 |
Stogi in Škednjovec, 27.9.2026
Danes je padla še ena tura, na katero sem čakal že kar nekaj časa. Razmišljal sem, ali naj grem direktno na Škednjovec, ali dodam še Stoge, ali si upam poskusiti Evin steber … Na koncu je uspelo vse. 
Štart iz planine Blato, ob solidnem mrazu. Po malici nad planino Krstenica v kratke rokave in strmo naprje na Krsteniški Stog. Ko prideš gor, se odprejo taki razgledi, da se kar malo ustaviš... Pa meni iz popolnoma nove perspektive. Prečenje proti Jezerskemu Stogu ponuja prav lepo in mestoma vznemirljivo grebensko hojo. Zelo dobra uvertura v nadaljevanje.
Pristopni žleb proti vrhu Jezerskega Stoga, če se držiš desne strani, ponuja uživaško poplezavanje (po moje) solidne 1. stopnje – ravno prav, da pospraviš palice. Sam sem bil len za jih pospraviti, ker sem vedel, da me danes čaka že kar nekaj dela, zato sem se tam držal shojene, lažje linije po levi strani žleba.
Pod Evinim stebrom sem začutil adrenalin, za kratek trenutek morda tudi malce mehka kolena – od daleč namreč steber ne izgleda ravno nedolžno. Ko pa si enkrat v njem, je vse precej logično in lepo teče. Ključno mesto je nekje na sredini. Tam sem ubral najmanj izpostavljeno varianto čez ruševje, na račun kakšne praske na rokah.
Med Evo in Prevalskim Stogom se mi je na poti znašel lep primerek glasno sikajočega gada. Od Mišeljskega prevala naprej proti Škednjovcu orientacijsko ni zahtevno. Možicev tudi ne manjka. Do grebena nisem šel po žlebu, ampak malce levo od njega, ker je skala zelo fajn in se mi je na ta način zdelo bolj uživaško. Le škoda, da je ta zadnji vzpon do grebena razmeroma kratek.
Nadaljevanje z vrha po zahodnem grebenu. Nekateri deli me spominjajo na greben z vzhodnega na zahodni vrh Planjave, le da je tukaj vendarle precej bolj odrezano in prepadno. Ko se greben konča je sestop po gredini v levo logičen. Potem tam nekje sredi doline je bil zame najbolj zoprn del ture. Brezpotje v pravem pomenu besede; melišče je precej grobo, prehod do konca doline od zgoraj ni ves čas očiten. Sem bil že malo negotov, če sem sploh na pravi poti, a na koncu se je izkazalo, da sem šel prav.
Po kratkem priključku na markirano pot, je nadaljevanje po idilični dolini v smeri planine Jezerce bil pomirjujoč kontrast.
Izjemna in razgibana tura, prečudoviti konci!
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28
| (+12) |  | |
|
|