Pihavec s sedla Luknja in Šplevta
|
| peter211. 09. 2012 20:12:28 |
Pot iz doline Vrata proti sedlu Luknja je proti vrhu obnovljena. Ob skalah je napeto nekaj jeklenic.
Na sedlu zavijeva proti Bovškem Gamsovcu. Še pred časom je na mestu, kjer je treba pot zapustiti stal možic in en stari gojzar. Le tega včeraj ni bilo več. Klub temu pa prostrane krnice pod Pihavcem ne moremo zgrešiti. Pot zapustiva in se preko melišč povzpneva do skalnega skoka pod Pihavcem. Naletiva na spominsko ploščo posvečeno Tinetu Miheliču.
Plošča stoji v vstopu v ozek in strm žleb. Kar malo naju je presenetila težavnost le tega. Preplezati je treba sicer kratko a povsem gladko skalno ploščo. Trden oprimek sva našla pod skalo na levi.
Verjetno obstaja še kakšen prehod, a glede na opis v vodniku sva se držala omenjenega.
V nadaljevanju proti vrhu Pihavca nisva naletela na večje težave. Teren je seveda strm, a se ga da v cik-caku prijetno prehoditi. Pod vrhom nisva šla proti sedlu Čez Kamen temveč bolj levo (zahodno) in potem proti vrhu. Pod vrhom sva vseeno naletela na pot, ki pride s Kriških podov.
Naletela sva še na kozoroge  , ki so se leno pasli pod vrhom.
Vrh je nudil čudovite razglede . Kar nisva se mogla odpraviti naprej.
Sestopila sva čez sedlo Čez Kamen po "normalni" poti proti Kriškim podom. Takoj pod vrhom sedla je precej sitno grlo, ki je na debelo zasuto z gruščem. K sreči na Pihavec ni veliko obiska, saj je tu vsekakor problem padajoči grušč  .
Na meliščih pod Pihavcem sva se odločila še za obisk Šplevte pod Pihavcem. V vodniku sva prebrala, da gre za lahek pristop, čemur pa še zdaleč ni bilo tako.
Po melišču sva se prebila do grebena med Pihavcem in Šplevto. Pod grebenom sva prečila proti Šplevti in se tik ob vznožju povzpela na vrh grebena. Vrha sva se lotila nekoliko v desno, saj nama gladke plošče direktno proti vrhu niso preveč dišale. Kmalu sva se oba strinjala, da je pristop nekoliko težji kot npr. tisti na Morež. K sreči je krajši.
Na vrhu spet poslikava v vse strani. Za vrnitev pa sva izbrala pot kar po grebenu proti sedlu. Presenetilo naju je stanje skale. Ponekod povsem trda, ponekod pa povsem razmajana. Z grebena sva potem prečila strm žleb iz katerega sva zlezla nekaj nad samim sedlom. Spust po gladkih skalah je bil potem neizogiben.
"Dovolj za en dan", sva se strinjala in potem izpred Pogačnikovega doma ob pivu  podoživljala lepo turo. Povratek preko Sovatne.
Slike: http://www.petersfoto.si
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2012-09-11
 1
| (+7) |  | |
|
|
|
|
| foxy11. 09. 2012 21:56:12 |
hudo dobr, čestitam....jz pa samo na Križu ta vikend
tale Šplevta ne izgleda huda, ampak ti verjamem na besedo, ne bom šla pogledat
| (+2) | | |
|
|
|
|
| lijaneja11. 09. 2012 22:11:04 |
Foxy, ti le pojdi na Šplevtico. Primerjava z Morežem niti približno ne zdrži.
Pa brez zamere, Peter.
|
|
|
|
| peter212. 09. 2012 06:45:44 |
No, kakor za koga. Vsekakor so deli, ki so prav tako, ali še bolj strmi. Tu sva se oba strinjala. Tudi skala ob povratku čez greben ni zanesljiva. Je pa vzpon s sedla pod Šplevto do vrha seveda precej krajši, kot tisti na Morež. Vrh vsekakor ni kar za vsakogar, tistemu, ki pa je vajen poplezavanja po brezpotjih, bo pa vsekakor nudil vse zadovoljstvo.
Še to. Na vrhu je celo kovinska skrinjica z vpisno knjigo. Če se je vanjo vpisal vsak obiskovalec, potem je imela gora letos obiska 15 planincev.
Srečno, a po pameti
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2012-09-11
| (+6) | | |
|
|
|
|
| merkur12. 09. 2012 16:22:27 |
V malce težjem, izpostavljenem in mestoma krušljivem skrotju lahko včasih že kak korak izven idealne linije spremeni celosten občutek in oceno težavnosti. V primeru Šplevte s(m)o pa ob prvem obisku menda prav vsi, ki s(m)o prej prebrali tisti stavek opisa v Miheličevem vodniku JA, pričakovali nekaj povsem lahkega - malodane sprehod z rokami v žepu. Pa ni bilo ravno tako. Zase vem, da sem roke hitro potegnil na plano. Nehvaležnim primerjavam se bom raje izognil, a vsekakor se strinjam, da je v kratkem Šplevtinem vršnem pobočju pametno sem in tja čvrsto prijeti kakšno prej preverjeno skal'co ali trav'co in ob tem trdno stopati. Sicer pa upam, da so Petrove fotke naredile dobro reklamo zapostavljeni sestri, ki sameva ob mogočnejšem bratu.
| (+6) | | |
|
|
|
|
| taubi422. 08. 2017 23:50:51 |
Danes sem Šplevto obiskal tudi jaz. Gor sem šel čez Sovatno in naprej proti Pogačniku. Markirano pot sem zapustil takoj po sestopu z nezgrešljive dolge, vodoravne gredine in nadaljeval po približno isti višini do melišča pod Pihavcem. Ko sem prišel na pot, ki vodi s Pogačnika na Pihavec, sem se po njej dvignil do slabo vidne stezice ki preči melišče v smeri sedla med Pihavcem in Šplevto. Stezica se od daleč pravzaprav dobro vidi, ko pa prideš bliže je res slabo vidna. Od sedla sem se najprej dvigoval po enostavnih travnatih gredinah na vzhodnem pobočju. Nato sem plezal najprej po gladkih ploščah, ko je teh zmanjkalo pa po šodrastih strminah do vrha. Če bi vedel da obstaja kakšen lažji sestop, bi mi bilo to plezanje v velik užitek, tako pa me je vseskozi skrbel povratek. Resnično mi je pri povratku nekoliko stiskalo r..... dokler se nisem prebil do gladkih plošč. Res je da so na njih oprimki majhni in redki, so pa stoprocentni. Zato sem se na njih, za razliko od Petra, počutil mnogo bolje kot pa v šodru.
Seveda ko si enkrat spodaj je vse hudo pozabljeno.
| (+3) | | |
|
|
|
|
| Julijec11. 09. 2021 13:52:57 |
Za dobro jutro obisk Pihavca. Pot z Luknje je dobro opisana, je pa od kamina več možnih variant, vse so pa kar strme. Za nadaljevanje na Bovški Gamsovec mislim da je obvezen spust vse do Miheličeve plošče, nato pa takoj ob steni čez melišče do markirane poti in se ne "izgubi" preveč višinske. Vsekakor so trenutni dnevi zelo lepi za visokogorje, dolgi, dovolj topli in ne premrzli. Obiskovalcev v Vratih je še ogromno.
| (+2) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.