Narodni park Češka/Saška Švica
|
| VanSims6. 11. 2012 21:22:27 |
Praznični teden z vikendoma vred sem izkoristil za potep po obmejnem narodnem parku med Češko in Saško(České Švýcarsko/Sächsische Schweiz). Ne Nemčijo! Saksonci so malo občutljivi na to in so podobno kot Bavarci nekaj svojega v Nemčiji. 
Zakaj se imenuje 'švica'. Verejetno zato ker je tako hribovito območje oz. sestavljeno iz mnogo skal, ki kljub temu da ne presežejo cca 500-600 nmv, izgledajo kot mogočne gore. Kamnina, ki jih sestavlja je peščenjak temne barve kar daje pokrajini dodaten čar.
Sprehajalne poti so na obeh straneh lepo urejene in označene. Zaradi nizke nadmorske višine so primerne tudi za otroke, starejše, pse,... Izjema so plezalne poti na nekatere skale. Te segajo od lažjih(pogojne še dostopne vsakomur) do težjih ferat. Varovala so raznolika in zanimiva: stopnice, lestve, skobe, oprijemala, klini, v skalo vbite stopnice(ker peščenjak hitro erodira so lahko zelo zlizane in je treba paziti)... samo zajle so silno redke. Opozoriti velja, da nekatere od njih ne samo da zahtevajo odsotnost vrtoglavice, temveč nekatere tudi klavstrofobije saj potekajo velikokrat skozi špranje, soteske, žlebove, razpoke(priporočljiva svetilka). Sicer pa so kot nalašč za tiste, ki ljubijo kratke in kondicijsko manj zahtevne dostope. Ponavadi enostaven sprehod skozi gozd z blago strmino in že smo pri skali.
Opisi poti so na portalu www.klettersteig.de. Izberemo Klettersteige-suchen-->Detail-Suchen, nato pa Deutschland, Sachsen, Elbsandsteingebirge oz.Tschechische Republik, Usti nad Labem, Böhmische Schweiz .
En dan in pol sem bil na češki strani in 4 dni na saški.
Na češki strani me je najprej presenetila pot na Rudolfuv kamen(dostop iz kraja Jetrichovice). Sneg in led sta še oteževala pot). Malo sem že mislil, da bodo vse take a so bile potem le še izjemoma katere tako težke pa tudi otoplilo se je in sneg je skopnel.
Na češki strani sem se povzpel še na Šaunštajn. Dostop iz kraja Visoka lipa je krajši kot iz Mezni Louka poleg tega v slednjem pobirajo huronsko parkrnino in imajo neprijaznega pobiralca, v Visoka lipa je parkiranje pol ceneje in do 11h ko začne delati restavracija - zastonj. Po krajši od obeh je poti naprej in nazaj za slabo uro.
V naslednjem postu pa še Saška stran
| (+5) |  | |
|
|
|
|
| VanSims7. 11. 2012 18:35:18 |
Čez mejo, v saškem delu parka(zvezna dežela saška je del bivše DDR) sem se najprej ustavil v zdraviliškem kraju Bad Schandau, ki je središče saškega dela parka. Malo nad njim, v smeri kraja Ostrau je izhodišče za 'skalovje' Schramsteine, ki sem ga najprej obiskal.
Naslednji dan sem se odpravil v Kirniztschtal in opravil lepo 5 urno turico po soteski Kirniztschklamm, začinjeno z vzponom na skalo Hermanseck. Opis ture je tukaj(tudi to žal le v nemščini): http://www.4funweb.de/ssw/hdf.htm
Tretji dan sem plezal po stopnicah in feratah Affensteina. Najprej po Heilige Stiege(če ni bilo vsega skupaj vsaj 300 šteng), potem Wilde Höle(uradno B, meni bolj A/B), zgornji del ferate Häntschelstiege(B/C, celotna sicer C) ter za konec še Starke Stiege(B, čeprav se je meni zdelo že B/C).
Zadnji dve sta bili kar zanimivi. Kljub napeljani zajli na Häntschelstiege se ni noben varoval(neodgovorno), mnja tudi jaz ne  , višek neodgovornosti pa sta bila starša s cca. 8-10 let starima otrokoma - brez varovanja. Ferata je kar prepadna in še posebej v zgornjem izpostavljenem delu malo nevarna. Meni se kljub temu sicer ni zdela tako grozna: začne se s začetno šikano parih metrov prostega plezanja, ki odvračajo neizkušene(ker je to narodni park je feratno-neukih sprehajalcev tam veliko), nato dvig po skoraj navpičnih skobah, prehod po njih nad ozkim prepadom med dvema skalama pa še ene skobe(vse skupaj B/C), potem sledi nekaj lažjih(B) a izpostavljenih zajl. Do tu je bilo vse v redu - no cukrček je bil prihranjen na koncu v obliki nezavarovanega prečenja skal in vmesnih globokih prepadov. Tu priznam sem malo cviknil. Šikana, ki naj bi odvračala naključne sprehajalce, da bi se podali po ferati navzdol.
Starke Stiege je bila kratka a sladka. Začne se spet s standardno šikano parih nezavarovanih metrov nato pa samo s pomočjo skopo odmerjenih skob do vrha stene(vse skupaj cca 10-15 min). Stena je izpostavljena. No, recimo da kdor je prišel na Triglav ali pa vsaj na Mangart(tudi recimo po italijanski normalki), ne bi smel imeti večjih težav.
Ti dve ferati(kot verjetno tudi druge težje) sploh nista označeni. Še ena varovalka, da bi kdo neizkušen zašel na njo. Sploh Starke Stiege je zelo dobro skrita in jo je malo težje najti.
Zadnji dan sem obiskal še dve skali: Gohrisch in Pfaffenstein. Prva ima tri poti, druga dve. Vse so dokaj lahke(A/B bi rekel, čeprav naj bi bili dve od njih B). Pot čez sotesko na Pfaffenstein(šel po njej dol) je sploh zelo slikovita
Zaključil sem z ogledam le 20-30 km oddaljenega Dresdna in se čez Češko odpeljal spet nazaj domov.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39
| (+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.