Nekaj časa zorelo, pa dozorelo. Zahodni Julijci, skupina Viša (bolj kot Montaža), tri dni. Tura je prelepa, da bi ostala le zame in za sopotnico, morda bodo opisi komu prišli prav kot informacija ali ideja. Razdeljena bo na tri opise. Prvi del: Mrzle vode – Pot C.Puppis- koča Corsi, (pot prvi dan), Koča Corsi – Ceria Merlone-Koča Brazza-KočaCorsi (drugi dan) in Koča Corsi – Trbiška Škrbinica (tretji dan). Povratek tretji dan sicer ni uspel v načrtovani smeri, je pa bil zato ravno tako prijeten in po treh dnevih vzdihov, takšnih in drugačnih, sproščujoč. Poznavalci območja naj mi morebitne detajle oprostijo, saj je bilo toliko novega, da ni šlo več v spomin.
Torej prvi dan: Mrzla voda – Pot C. Puppis –Koča Corsi.
Parkirava na koncu vasi Riofreddo, pri cerkvici, kjer se začnejo tudi markacije. Za ponavljalce morda dolgočasnih 5km, če pa si prvič tam, pa se usta le redko zaprejo. Nizajo se pogledi, ki očarajo. S te strani spet novi, od pobočja Kraljevske špice, Kamnitega lovca (mi pa vmes) in Visoke police, Lepe glave, pa Lojtric in Trbiške Krniške špice (pred nami), pa stotih stolpov, stolpičev in teras. Ura po dolini mine kot bi mignil. Nekje na višini 1250m zapustimo pot, ki sicer vodi na sedlo Prašnik in jo uberemo po poti 630 levo v gozd. Malce spusta, prečimo potok, na desni ugledamo slap, se dvignemo kakšnih 50 višinskim metrov in pridemo do razpotja:levo pot C. Puppis, desno Trbiška škrbinica (predviden povratek). Pot se nato strmo vzpne po sitnem melišču navzgor, na travnati pomol. Tu začutimo divjino tega okolja, prepadne stene, izpostavljene police, vse,po kar smo prišli, po pravici povedano, iskat. Pot nato skrene po policah v desno navzgor in od razcepa do izhoda pri Rogljičku nas čaka kar dobri dve urici več ali manj strmega vzpona, popestrenega s poplezavanjem. Pot je zavarovana z jeklenicami, kjer je to treba in vzorno markirana. Od nas se poslovi s pogledom v markantno grapo, kamor ne bi imelo smisla moleti svojega nosu. Od parkirišča do tu sva rabili 4 ure. Izstopimo na Škrbini Belega potoka (1860m), ki loči Lepo glavo od Rogljiča. Okolje postane bolj milo, se je pa treba kar konkretno spustiti na pot, ki sicer iz Jezerske doline pelje na bivake Gorizia. Od tu naprej je opisov že veliko, posebnosti ni bilo. Seveda gre za prelepo pot, tokrat je bila precej osamljena, kozorogi so tam doma. Preko Krniške škrbine (2180m) sva se nato spustili na Kočo Corsi. Za celo pot sva rabili 7 ur in pol, naredili pa 1614m navzgor, pa tudi več kot 500 m spusta je bilo. Uživaški prvi dan, pot je seveda primerna za ljubitelje planin z dobro psihofizično kondicijo, samovarovanje ne pride veliko v poštev, saj je pot C. Pupiss sicer na določenih mestih z jeklenico opremljena, večinoma pa ne. Čelada seveda obvezna. Pohvala tudi koči. Tako prijaznega sprejema in domačega počutja že dolgo ne. Hvala Christianu in Ester pa vsem okrog njiju. Spanje mimogrde s planinsko izkaznico 10€, govorijo vse jezike, packa je menda cena piva – imajo pa Laško, ki stane pol nočitve. Najdete jih na internetu, kjer na vsa vprašanja tudi ogovrijo. Vrečo s sabo. Slike sledijo.
