sobota, 27.1.2024
Podobni konci kot zadnjič, brez Debele Griže, škoda bi bilo odpreti novo "rubriko". Tokrat iz Gradeža oziroma Pinete, turistično naselje tik mesteca. Sonček je glede na napovedi zamujal za kako uro, je pa potem tako lepo sijal in grel, da sem mu zlahka oprostil. Prvi lepši del kolesarskega potepa, nasip, na katerem je cesta in poleg kolesarska steza, zaradi megle ni prišel do izraza. V jasnem je tod čudovito, bodisi peš, bodisi na biciklu, v avtu precej manj, saj imaš morje na levi in na desni, v daljavi vidiš zasnežene vršace, nad teboj pa preletavajo galebi ino kake druge sorte ptice. Danes sem si razglede naslikal po spominu, drugače ni šlo. Že nekaj malega naprej in potem vse do konca turce pa je sijalo "sijaj, sijaj sončece", da se ti je kar milo storilo vsled prelestnega dne. Od Ogleja do Zagraja sem bil prvič na biciklu, z avtom verjetno že kdaj, vožnja zelo tranquillo, saj prometa skorajda ni bilo. Sem pa srečal, tudi prehitevali so me kot za šalo, vrsto kolesarskih skupin, verjetno klubov, sodeč po tem, da so imeli vsi enake drese. Vreme je bilo res kot naročeno za bicikliranje. V Zagraju postanek ob Soči, prelestni hčeri planin, v mislih sem se sprehodil vse od njenega izvira do izliva, oboje večkrat obiskano, takisto nebroj krajev in kotičkov ob njej. Do kostnice v Sredipolju ni bilo daleč, tam ob pogledu nanjo hočeš nočeš pomisliš na grozote izpred dobrih sto let, od tod do Tržiča tudi mimogrede. Tam malce sem ter tja zaradi zaprtega krožišča, že sem bil na poti v Benetke, a sem pravočasno zavil proti obali, od tam nazaj v Pineto spet vse domače. Še en postanek ob Soči oziroma nad njo, še zadnja spominjanja tega in onega in razgledovanja z mostu, in že je nekoč želja, sedaj dejanje, postalo spomin. Krasni konci, vse do maja, začetka junija res krasno, potem pa zna biti marsikaj moteče zaradi pretirane gneče
https://tubojan.blogspot.com/2024/01/grado-pineta-aquileia-villesse-sagrado.html => prevožena pot