Mali Prisank

Ha, pri meni bo ostal poleg kakšnih šestih slovenskih vrhov za večno neodkljukan. Če ga boš obdelal (razumljivo poleti), pa le objavi na tem forumu.

Kateri so pa preostali neosvojeni?

Najprej bo sploh treba ugotovit, kje pristop je. Kakšen nasvet? Skala tod menda ni najboljša, tako da ima tudi zimski pristop mogoče svoje prednosti.

Hammond, imaš ZS.

Saj sem vedel. Le kdo drug bi ti lahko pomagal, kot Drago.
Če te res zanima:
Vrh rokavskega grebena, Turn pod Razorjem, Rdeči kup, Veliki stolp Kanceljnov, Goličica, Glava pod Planjo...

Ja, res me je zanimalo. Hvala.
Vrh rokavskega grebena je med Spodnjim in Srednjim Rokavom?
Glava pod Planjo zame tudi sodi med bolj skrivnostne, medtem ko se sprašujem, če Rdeči kup res lahko gledamo kot vrh.

Ne, to naj bi bil Rogljati Rokav (po Jušu), ki pa ne obstaja niti na najširšem spisku naših dvatisočakov. To je najvišji stolp med Žandarji (Cigarami) in Škrlatico. Res je Glava kar skrivnostna, z vsaj dvema navedenima višinama, zato mora čim prej nekdo gor, da jo točno izmeri
Rdeči kup sem osebno klasificiral kot vrh in ga ne prištevam Triglavskemu stebru, Utrujenemu stolpu, Sfingi..., ki pa zame res niso vzpetine, ampak je čisto druga kategorija pojmovanja.
Seveda si te pojme lahko vsak razlaga po svoje.

Tone, nisem bil na teh dveh vrhovih, ker me nista pritegnila. Je bil pa Vinko in mu lahko svetuje.
Iz tvojega spiska je najlepša zadeva Veliki stolp Kanceljnov. Preko Kanceljnov iz Mlinarice je krasna zadeva, nič preveč zahtevna. Preko Germlajta je težje.
Glede Rdečega kupa pa mislim, da si kar zasluži biti na spisku. Že sam dostop je “zanimiv”, vršnji greben je pa sicer kratek, a ničemur podoben v naših hribih. To je edini vrh, s katerega sem sestopal v rikverc jahanju.

No če ti to pove eden izmed redkih ki je soliral Čopa mislim da je zadeva jasna...

Kdo je soliral Čopa?

Čopov steber beleži že vsaj 50 solo ponovitev, prvi med njimi še danes živeči Janez Zorko, svojevrsten fenomen pa je seveda Filip Bence - "ta Črn", ki ga je nekoč soliral skoraj vsako leto.

Mali Prisank je bil, vsaj zame, najbolj neprijeten dvatisočak in je eden od tistih,ki ga ne bi več ponavljal. Težave se začnejo nad Hudičevim stebrom , odkoder je tudi najlepši pogled na troglavi Mali Prisank. Tam se spustiš po s šodrom posipani gredini ( varovanje!) v Hudičev žleb in se potem dvigneš po podrtem žlebu navzgor do škrbine. Ta žleb je še posebno neprijeten v zadnjem delu, saj ti vse kar primeš v roke, odleti. S škrbine smo mi vrh "naskočili" kar naravnost navzgor.Stanje 5.8.2011

@lijaneja: Tudi z osebnimi kriteriji za vrhove ni nič narobe, če si človek s tem izpolni močno željo.
@cenc: Kakšne fotografije mogoče?

Ena bolj zanimivih debat ... upam, da je še ni konec. Srečno!

Hammond , žal nimam slik, ker sem samo snemal, pa še to ne veliko, ker sem v žlebu komaj čakal , da pridem z njega.
Ne predstavljam si , kako bi lahko po gredini vstopil v žleb pozimi.
Golicica (Mala in Velika) pa nista problem.Mislim , da je pomembno, da se nad sedlom med Prednjo glavo in Goličico gladkim ploščam izogneš v desno v poraščeno razpoko,
nadaljuješ po žlebu navzgor in prečiš pobočje do rame pod Malo Goličico.Najprej pa v glavnem samo po grebenu.
Lp, Vinko

Verjamem.
Tudi jaz ne, ker ne poznam karakterja gredine. Ampak se sliši tečno. Kaj pa direktno po Hudičevem žlebu (seveda pozimi)?
Hvala tudi za nasvete glede Goličice. Upam, da koristijo še komu.

Naš alpinizem, vzpon na Mali Prisojnik, skromno, a morda pride prav.

@Hammond, tule imaš slikco Vrha rokavskega grebena 2651 z današnje poti na Ciprnik.

Za lahko prehodnost Hudičevega žleba mora biti hudo dobra zima. Menda so pred desetletji, ko so bile zime s snegom bogate, v smer vstopali celo alpinistični tečajniki, danes pa temu ni več tako. Kljub zmerni oceni (III), v primeru da snega ni dovolj, žleb ni prehoden. Prilagam dve fotografiji izpred dveh let (ko je bila denimo na Kredarici ena od rekordnih snežnih sezon). Tik pred koncem žleba, morda 50m pred vrhom, je bila grapa zaprta z ogromnim balvanom, spodaj je bil cca 5-6m visok neprehoden skalni previs, v primeru še večje količine snega bi bil balvan pod snegom in težav ne bi bilo. Na drugi fotki pa se lepo vidi, da je strmina povsem zmerna - iz ceste na Vršič namreč žleb zgleda zares strm, notri pa ni tako hudo.

@turbo: ta pristop je pa z druge strani.
@lijaneja: hvala.
@Urbban: težavnost grap je res zelo relativna. V tem primeru balvan vsekakor igra pomembno vlogo.