Na prvi šolski dan se točno ob osmih z Vršiča podam na to krasno pot. V strmino sem začel še bolj z zanosom, saj sem izvedel, da parkirnine že nekaj časa ne pobirajo več.
Ker je Mala Mojstrovka malce iz smeri, sem jo izpustil in po slabi urci vzpona že uživam na Veliki Mojstrovki. Naprej gre več ali manj po grebenu vse do Šit. Sestop sem hotel malce pogoljufat, kajti brez alpinističnega plezanja je obvoz zeeelo dolg. Seveda se mi je lahkomiselnost kmalu maščevala, saj je dobrih 50m nad meliščem le navpična gladka skala. 200m povratka v dobri dvojki, na detajlih tudi več, mi je vzelo kar nekaj časa in moči. To sem občutil na dolgem, strmem, sipkem melišču, preden sem dosegel vznožje Lope. Na vrhu sem imel najdaljši postanek, ljudi, razen na V. Mojstrovki in Jalovcu nisem videl.
O sestopu v Dnino in povratku na Vršič ne bi, saj sem doživel pravo epopejo in bi se mi nekateri smejali, drugi pomilovali, tretji pa celo privoščili.
Zaradi lepega sončnega vremena brez vetra in prečenja obilice vrhov sem posnel preveč slik, in prosim kritike za 'prizanesljivost'