Seznam forumov / Slovenija / Lienški Dolomiti / Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte

Natisni

bagi9. 10. 2019 12:58:53

Po obsegu majhni Lienški Dolomiti se nahajajo le dobre dve uri in pol prijetne vožnje iz osrednje Slovenije. V nekaj dneh lahko obhodiš vse, kar ponujajo običajnim šodrovcem. Po videzu niso ravno klasični Dolomiti in tudi poimenovali so jih tako šele leta 1885.

Lep jesenski vikend z obilo sonca nam je omogočil obisk vršacev v osrednjem delu, lepo krožno razporejenih nad kočo Karlsbader Hütte. Ta nas je gostila čez noč in je imela kljub poznem datumu kar nekaj obiska. Prejšnji teden je zapirala vrata za to sezono.

Prvi dan smo namenili klasiki, atraktivni ferati Panorama Klettersteig. Po njej prečimo greben od plezalskega Roter Turma vse do najvišjega Große Sandspitza in še nekaj naprej. Njena značilnost je precejšnja izpostavljenost in ohlapne jeklenice z dolgimi vpetji. Ferata zaradi dolžine ni lahka, je pa uradna težavnost C/D pod vrhom Daumen malce pretirana. Dan kasneje je bil marsikateri C težji od tega odseka.

Naslednji dan so prišle na vrsto gore na nasprotni, južni strani koče. Najprej smo se povzpeli na markanten vrh Seekopfel. Ferata po običajni južni smeri je prijetno poplezavanje težavnosti B/C, kar pa ne velja za severno varianto čez Eggerturm. Kljub uradni težavnosti C, bi mu lahko pripadal vsaj *visoki C* velik nasmeh

. Dolžina tega odseka, izpostavljenost in težavnost je namreč precej večja v primerjavi s C/D odsekom na Panorama ferati dan prej.

Podobno je bilo v nadaljevanju pri prečenju Kleine Gamswiesenspitze. Spust z njegovega vrha v sedlo Gamsschart je potekal po gornjem delu ferate Madonna Kletersteig. Madona, dobro da smo že prej nataknili pasove. Uradno spet le C, predvidoma nič posebnega, neuradno pa konkreten, izpostavljen spust po steni s slabimi stopami in naklonom dobrih 70 stopinj. Še skok na Große Gamswiesenspitze in povratek po bližnjicah v dolino vse do stika s potjo 12. Ta nas je pripeljala do koče Dolomiten Hütte z zanimivo lokacijo na skali in še malo naprej do parkirišča, kjer smo zaključili dvodnevni krog nasmeh

.

Nekaj značilnosti prehojenih poti …. jeklenice na feratah so speljane po vseh potrebnih in nepotrebnih prehodih, tipično avstrijsko pač. Velikokrat so ohlapne, z dolgimi presledki med vpetji. Oznake poti in markacije so ponekod pretirano pogoste, drugje spet jih je izjemno malo. Časovnice na tablah so večinoma dobro odmerjene, nekatere pa je verjetno meril gorski tekač. Podobno je z ocenjevanjem kategorij ferat. Varovalni komplet bo marsikje prav prišel. Splošni vtis je rahla zmeda glede vsega naštetega, kar je neobičajno za tako majhno področje. So pa poti in jeklenice v dobrem stanju in kakšnih večjih težav nismo zasledili. Več v fotozgodbi …

Koordinate izhodišča ( parkirišče blizu Dolomiten Hütte ) : 46.791400, 12.784259

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Parkiramo na večjem parkirišču blizu Dolomiten Hütte. Uberemo levo varianto po Rudl Eller Weg

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Pozno jesensko sonce nikakor noče vstati

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Slana je že pobelila pašnike, živine ni več

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Tukaj čez bomo šli. Čez skalno ostrogo vodi krajša ferata

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Oznaka za ferato Zillinkopfe. Včasih se ji je reklo ferata Piccola. Težavnost je večinima A/B, malenkost C

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte V zaključnem delu ferate

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Pogled na gore, ki jih imamo namen prehoditi naslednji dan … Kleine in Große Gamswiesenspitze

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Osrednja koča Lienških Dolomitov na krasni lokaciji - Karlsbader Hütte. Je v lasti nemškega DAV-a in ima okoli 100 ležišč

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Odpravimo se na severna pobočja nad kočo, najprej v smeri Laserzwanda

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Na vrhu. Prostora je minimalno, križ je uporaben za varovanje :)

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Nekaj malega smo se spustili, nadaljevali pod ostenjem plezalskega Roter Turma in prišli do prvih jeklenic

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Oznaka za Panorama Klettersteig z oceno težavnosti po posameznih odsekih

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Začetek ni nič posebnega, smer vodi na greben

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Ko ga enkrat dosežemo, ferata bolj ali manj poteka po njem

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Debelejša jeklenica je za varovanje, tanjša za ozemljitev. Nekaj podobnega sem videl samo še v ferati na našo Veliko Ponco

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Greben postreže s kar nekaj stolpi, marsikdaj brez potrebe za napredovanje

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Ferata je speljana čez nekaj vrhov. Tokrat je to Galitzenspitzen

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Ima odličen razgled :)

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Skala je dobra, s številnimi oprimki in stopami

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Na grebenu

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Dva človečka stojita na vrhu Daumena, v ozadju je Große Sandspitze

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Jeklenic s tako dolgimi raztežaji že dolgo, dolgo nisem videl

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Sem bo treba

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Kadar sta dva na istem raztežaju, se zaradi dolgih jeklenic dogaja ščipanje prstov :)

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Große Sandspitze

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Spust z vrha ni ravno nedolžen

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Skala je tu bolj krušljive sorte, jeklenice so na poličkah več kot dobrodošle

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Pogled nazaj

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Tukaj poteka del sestopa z Große Sandspitze

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Še vedno sestopamo

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Takih varoval nisem še nikjer zasledil

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Proti sedlu, kjer bomo sestopili v dolino

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Pogled čez rob. Tam ni kruha za šodrovce

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Stara oznaka dela poti. Sedaj je vse skupaj Panorama Klettersteig

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Pogled na jezero Laserz See in kočo Karlsbader Hütte na njegovi obali

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Sestop iz sedla je popolnoma šodrovski, o kakšni urejeni poti ni ne duha ne sluha. Markacije so modre barve

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Proti koči. Na severni obali jezera je mini ferata Wet Foot s težjimi detalji kot na celotni prehojeni poti. Zato tudi naziv … Mokre noge :)

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Koča je bila polna dnevnih gostov, postrežba hitra in učinkovita

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Tudi prenočevalo nas je kar nekaj. Polpenzion nas je prišel 44 € / osebo na PZS člansko izkaznico

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Jutro drugega dne. Začuda na smerokazih ni nobenih oznak za naš Seekopfel

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Jutranji pogled

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Šele na sedlu se pojavijo prve markacije in oznake. Rahlo nelogično

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Najprej gremo levo do vrha, se vrnemo po isti poti nazaj, nato nadaljujemo desno

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Naš prvi cilj Seekopfel

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Oznaka za ferato

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Tudi tukaj se najprej vzpnemo na greben

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Prehodi so dobro speljani, brez nepotrebnih sprehodov čez vsak balvan

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Tudi tu imajo jeklenice kar dolge raztežaje

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Severna varianta čez Eggerturm, težavnost naj bi bila C. Predvidena je samo za vzpon, srečevanje bi bilo izjemno težavno

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Začetek variante ni nič posebnega

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Nato se začne izpostavljen in strm vzpon. Stopi so ozki in ne ravno pogosti. Ocena bi bila lahko vsaj visoki C :)

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Pogled nazaj na izjemno strmo steno

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Spust iz Egger Turma

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Utrinek

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Nadaljevanje poteka po običajnem dostopu

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Vrh je vseskozi varljivo blizu. Vzpon nanj vseeno vzame slabe dve urici

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Še nekaj skalovja …

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte … in prišli smo do nenavadnega križa na vrhu

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Seekopfel, 2744 m

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Vračali smo se po južni, običajni ferati

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Prehodi so dobro varovani, jeklenice dolge in ohlapne

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Nekaj je tudi široookih prehodov, nič težavnega :)

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Še nekaj malega vzpona in kmalu smo prišli do sedla

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Naš sledeči cilj je Kleine Gamswiesenspitze

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Na sedlu Kerschbaumer Torl. Oznak za bližnji Kleine Gamswiesenspitze ni, kljub markirani poti nanj

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Pogled nazaj na sedlo in na urejeno pot proti vrhu

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Ko se trave zaključijo, pridejo na vrsto jeklenice

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Težavnost do vrha je večinoma A/B, sem ter tja C. Prostora na njem je malo, zato smo takoj nadaljevali v smeri Große Gamswiesenspitze

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Dolgo in ohlapno

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Težave se stopnujejo, C postane kar stalnica

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Lezemo gori, doli čez izpostavljene roglje

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Takole smo se prebijali. Od tu naprej sledi strm spust

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Gornji del ferate Madonna Kletersteig, plošča z naklonom okoli 70 stopinj. Strmo, strmo in še enkrat strmo

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Pogled s strani

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Tudi po prehodu s plošče težavnost ni dosti manjša

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Še en pogled s strani

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Madona, dobro da smo nataknili pasove :) Uradna težavnost je C, a je težje kot C/D vzpon na Daumen prejšnji dan

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Pogled nazaj na steno, po kateri smo prišli. Spust poteka po levi, gladki plošči

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Große Gamswiesenspitze

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Večino tega smo obhodili v dveh dneh. V sredini je jezero in naša koča

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Povratek z vrha do sedla je potekal po isti poti

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Nato smo v dolino nadaljevali po šodrovski bližnjici

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Počitek po Šoder Ekspresu :)

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Spominska stena preminulih v teh gorah. Večina so plezalci ali zimski obiskovalci

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Še spomin padlim v vojni

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte Dolomiten Hütte, privatna koča na izjemni lokaciji. Parkirišče je nekaj minut naprej

Lienški Dolomiti - gore nad kočo Karlsbader Hütte GPS sled prehojene poti

(+4)

narava9. 10. 2019 15:36:58

Super krog! S fantom sva zgodaj poleti prehodila Panorama Klettersteig in ob spustu zgrešila pot. Namesto, da bi se na sliki 32 usmerila proti sedlu sva sledila zelenim oznakam, ki so naju usmerile direktno dol, spust je bil precej strm in zahteven, kar nekaj obešanja po jeklenicah na trenje, ni za kratke noge. Po karti sodeč sva se spustila po Gebirgsjägersteig, ki naj bi imela oznako B/C? Kakorkoli, za spust priporočam lažjo oziroma vašo varianto Ari Schübel.
Skica poti

Zanimiv in zelo koristen je podatek o zahtevnosti poti vašega drugega dne. Naju še čakajo nasmeh

(+3)

bagi24. 10. 2023 13:06:08

Klammbrückl - Kerschbaumeralm - Madonnen Kletersteig - Gamswiesenspitze - Allmaier Toni Weg - Weittalspitze - Kerschbaumeralm - izhodišče

Lienške Dolomite sva raziskovala že pred nekaj leti, predvsem okoli koče Karlsbader Hütte. Tokrat sva se preselila malo bolj zahodno nad kočo Kerschbaumeralm Schutzhaus in nadaljevala tam, kjer sva takrat zaključila.

Za začetek je bila to ferata Madonnen Kletersteig, saj sva v prejšnem raziskovanju prehodila le del nje. Dostop je enostaven in dobro označen, prve oznake pa so že pri koči Schutzhaus. Ferata je C kategorije, ki pokaže zobe predvsem v vršnem delu velikega Gamswiesenspitze in pri vzponu na manjšega soimenjaka. Glavna atrakcija je 16 m dolga brv, po kateri prečimo prepad med dvema stenama.

Po spustu v sedlo Kerschbaumer Törl sva nadaljevala še v smeri Weittalspitze. Nanjo vodi pot Allmaier Toni Weg, označena z zanimivimi rdeče-modrimi markacijami. Pot naj bi imela po dostopnih podatkih C težavnost, kar pa se je kasneje izkazalo za rahlo pomoto nasmeh

. V zaključnem delu je potek ferate spremenjen in zapusti originalno smer. Tu nastopi D, ki zahteva nekaj več izkušenj in zagotovo ni za vsakogar. Ima pa ta ferata dve neprijetni značilnosti. Prva so za moj okus neobičajno položene jeklenice, druga pa pomanjkanje le teh v nekaterih zahtevnih in strmih prehodih.

Tudi spust z vrha nama je postregel s presenečenjem. Že zahodno pobočje Weittalspitze je razrito od vode, a temu sva se lahko izognila. To pa nama ni uspelo v sestopni grapi nekaj nižje. Ta je povsem na novo preoblikovana, poti ni več, so le globoke rane v podlagi in ogromni nanosi grušča. Markacije so marsikje še vidne na skalah, a tam ni več poti. Sledi predhodnikov skoraj ni bilo videti, zato je vse skupaj očitno precej novo. Vzrok so najbolj verjetno močni nalivi dežja, saj sva podobne zadeve videla tudi nižje na cesti. Sledil je še povratek do koče in sestop v dolino. Več v fotozgodbi ...

Koordinate izhodišča ( Klammbrückl ): 46.7904583N, 12.7646350E

Parkirava na zadnjem parkirišču. Cesta je dolgo makadamska, ne nujno v najboljšem stanju

Po poti s številko 10 se usmeriva proti planini Kerschbaumer Alm

Dolgo časa je to dostavna cesta do tovorne žičnice

Številni slapiči potoka Hallebach. Tu bova naslednji dan zavila desno

Ob cesti poteka tudi steza za pohodnike, a so jo na številnih mestih odnesla neurja

Do koče Kerschbaumeralm Schutzhaus vodi samo planinska pot. Ta je v dobrem stanju

Prvi cilj današnje dne … Veliki in Mali Gamswiesenspitze po ferati Madonnen Kletersteig

Pri koči zavijeva levo na 213, na naslednjem razcepu še enkrat v smeri ferate

Po nekaj serpentinah prideva do vstopa v Madono

Ferata spodaj ni posebej zahtevna, v vršnem delu pa dosega C kategorijo

Jeklenice so sicer napete, njihov potek pa daleč od udobja italijanskih Dolomitov

Marsikje se vlečejo po skalah, kjer so neuporabne

Včasih so pri prestopih potegnjene nerazumno visoko

Vse skupaj deluje nekako na hitro potegnjeno, z dolgimi raztežaji in brez pravega posluha

Po uvodnem poplezavanju ob zajlah in brez njih se znajdeva pred največjo atrakcijo ferate

To je 16 m dolga brv, napeta čez dve steni. Ker je pohodni del ozek, se ta kar dobro ziblje

Takoj za njim je vpisna knjiga za tiste, ki jim je uspelo priti čez :)

V zgornjem delu ferate se strmina veča, tudi težavnost narašča

Na grebenu je nekaj gužve, a je dovolj prostora za umik

Pogled nazaj iz vrha. Za nadaljevanje se bova vrnila dobrih 100 m, nato bova sestopila v sedlo

Sestop v sedlo med obema vrhoma je precej pošodran, zato uporabiva palice

Sva že v sosednji steni. Jeklenic je dovolj, potegnjene pa na enak način kot prej

Začetni raztežaji v steni malega Gamswiesenspitze so kar naviti

Tudi nadaljevanje ni enostavno. Stena je strma in predvsem dolga

Najprej morava sestopiti še na eno vmesno sedlo

Prečenje tega poteka ob opletajoči jeklenici

Nato sledi ponoven vzpon, tokrat na Kleine Gamswiesenspitze

Sestop z njega je nekaj časa po travi in celo stopnicah, nato spet sledi stena

Sestop zaključiva na sedlu Kerschbaumer Törl

Tu se usmeriva na prečno pot proti prelazu Zochenpaß in naslednjem cilju ... Weittalspitze

Tudi ta smer ima črno oznako, čeprav nama to ne gre v račun z opisi ferat

Pot se imenuje Allmaier Toni Weg in bi morala biti C kategorije :)

Je zanimivo označena, rdeč krog, obkrožen z modro barvo

Tole pa je posebno presenečenje :) Od kod se je pojavila D kategorija ???

Hmmm, tole ne izgleda prav posebej zahtevno …

Ker je varnost prva, vseeno spet navlečeva pasove

Zaenkrat ni nič hujšega, le poteka jeklenic se kar ne moreva navaditi

Nizko, visoko, ohlapno … ni da ni. Tukaj niso bili na delu mojstri, bolj vajenci :)

Večkrat je treba tudi prestopiti, nekje zgoraj, drugje spodaj

Še kar slediva rdeče-modre oznake. Vse so starejše in tako je bila verjetno označena prvotna Allmaier Toni Weg

V največji podrtiji pa ni zajle. Ta je šele nižje in do nje porabiva cellih 10 minut previdne hoje

Na srečo so jo potegnili čez najbolj strm del pobočja. Podlaga je namreč trda z obilo drobirja

Do sem so varovala, čez ozko in prepadno sedlo pa jih spet ni. Nerazumljivo

Sedaj šele prideva do D kategorije. Ta del je čisto na novo potegnjen in tukaj zapusti originalno smer

Za ogrevanje se vzpenjava po strmem razu. Stop je dovolj, v pomoč je ohlapna jeklenica

Tole pa že močno diši na večjo zahtevnost. Steber je precej pokonci in treba bo čez njega

D kategorija. Skala je gladka, kvalitetnih oprimkov in stop ni dovolj. Vklopiva program *Vzpon na trenje*

Tudi nadaljevanje postreže z zahtevnimi prehodi, vse do tega znaka. Od tu naprej je lažje

Weittalspitze. Od tu se tudi vidi, kje je potekala stara smer C kategorije

Steza, po kateri bova sestopala. Za robom naju čaka še eno presenečenje :)

Sestopila sva po totalno podrti grapi, kjer je odneslo celotno markirano pot. Na fotki je že precej lepši iztek

Pogled nazaj. Grabni in odnešen grušč so novejšega datuma, poti ni, tudi stopinj je bolj malo

Še enkrat greva mimo koće, tokrat iz druge strani

Sedaj pa vračava po isti poti kot zjutraj. Čas hitro beži, v tej dolini je že senca

Postaja tovorne žičnice. Zaradi poškodovane poti sestopava direktno po cesti

Tik pred parkiriščem se nahaja še ena zanimivost …

To je 33 m globoka tesen, skozi katero si je reka ustvarila prehod.

GPS sled prehojene poti. Naneslo je 18 km in 1900 višincev zahtevnih poti

(+5)

bagi25. 10. 2023 11:43:14

Klammbrückl - dolina Hallebachtal - Spitzkofel - dolina Kerschbaumeralm - izhodišče

Drugi dan sva namenila še zahodnemu delu pogorja nad kočo Kerschbaumeralm Schutzhaus in tu kraljuje Spitzkofel. Resnici na ljubo je bil ta vrh za naju tudi najlepši in najbolj dolomitski od vseh, kar sva jih prehodila v teh krajih. Lienški Dolomiti po videzu pač nimajo veliko skupnega s tistimi v Italiji.

Na Spitkofel sva se odpravila po nemarkirani poti skozi dolino Hallebachtal. Na začetku je izjemno strma, a se višje oddolži z bolj položnim nakonom in lepimi razgledi. Pot je samotna in uhojena, narava prekrasna nasmeh

. Kakšnih stranskih odcepov ni, tako da se zaiti niti ne da. Kmalu sva se priključila markirani in bolj obiskani prečni poti, ki prihaja od koče Kerschbaumeralm Schutzhaus. Po njej sva nadaljevala proti vrhu. Po prečenju melišč sva prešla v bolj visokogorski svet, kjer je več kot dovolj jeklenic za napredovanje. Obiskala sva še zanimiv, 140 let star bivak Linderhütte, nato pa skozi labirint prehodov dosegla vrh. Nič ni tako blizu, kot je videti na prvi pogled velik nasmeh

.

Z vrha in mimo bivaka sva sestopila po isti poti vse do melišč, nato pa nadaljevala v smeri koče v dolini Kerschbaumeralm. Tudi tu se pozna delovanje narave, saj so pot 213 marsikje načele deževne vode. Od koče sva spet vzela pod noge znano 10-ko, pri slapovih potoka Hallebach zašpilila klobaso in kmalu prišla do izhodišča. Več v fotozgodbi ...

Koordinate izhodišča ( Klammbrückl ): 46.7904583N, 12.7646350E