Kucelj

sl.1-se bo treba odločit pri imenovanju.

Objave na tej strani tako navdušujoče, da je pot med željami kotirala kar visoko. Res je lepo, sem bila gori na drugi praznični dan, ki je bil hkrati tazadnji lep pred tole mokro sivino, ki smo ji priča danes in včeraj ...

http://stezeinsledi.blogspot.com/2019/05/se-en-potep-nad-vipavsko-dolino.html

Srečno na potkah

Danes sem popoldne izkoristila za obisk Kuclja. Dopoldne je bil zavit v tančico. Nekaj pred trinajsto sem pričela s hojo pod tuneli nad kamnolomom po srednječavenski . Mimo koče na Čavnu in naprej na Kucelj. Na vrhu prav lepo . Skoro nič vetrovno in razgledno . Sestopila sem čez Malo Goro po vsaj meni novi poti po grebenu. Ta se kasneje priključi poti po kateri sem šla gor. A me je ujel mrak in kar hitro tema. V gozdu sem hodila v temi do izhodišča. Srečala nisem prav nikogar. Pot niti ni bila blatna. Najbrž tudi zato , ker je dosti listja . . . Sicer lepa novemerska tura le bolj zgodaj bi morala začeti s hojo.

Darinka, če bi bila jaz bližje temu koncu, bi bila tudi večkrat gor.

Za kam višje danes ni bilo . Pa sva šla pod tuneli po srednječavenski do klopce . Tam kjer je razgled. Kadar ni Čaven zavit v meglo, kot je bil danes ves dan. Tam sva obrnila in šla do koče na Čavnu. Sneg dobro pobira. 5 stopinj je kazal termometer.Vetrovno je bilo. A nič zato. Podala sva se do Kuclja. Na poti je sneg. Na vrhu pa kot običajno kopno. In nikjer nikogar. Razgledi pa na vse strani. Povsod enaki . Tako se spodobi za drugo polovico decembra. Veliki Rob sva izpustila. Nadaljevala mimo koče na Mali Gori. Tam so bile videne stopinje. Podobne medvedjim v snegu.Ampak če je tam res hodil, je že odhlačal kdove kam. So rekli, da je bolj krotke sorte. Da so ga videli. Midva ga nisva. Po srednječavenski na izhodišče. Ob 14 .30. je bilo v gozdu kar nekam temno, kot bi se bližala noč. Dežja nisva imela razen v zadnjem delu poti, ko je nekoliko rosilo. Enih 13 najst km sva prehodila. Malo drugače a vseeno lepa tura.

Letošnji Kucelj. Zopet popoldanska tura. Pod tuneli sva začela . Po srednječavenski. Do razgledne klopce. Nadaljevanje mimo koče na Čavnu in na Kucelj. Na vrhu nič toplo. Rokavice sem rabila , ker me je zazeblo v roke. Sestopila sem na Malo goro in po spodnji poti na izhodišče. Mimogrede, sem imela sončni zahod. In v mraku prišla na izhodišče. V glavnem, pasji prijatelj je bil bolj zmatran kot jaz.

Darinka lepo! V taki družbi se tudi tebi ne bo potrebno bati medvedov

Včerajšnja tura je bila prav zanimiva. Krožno sva naredila iz Vitovelj. Do cerkve, kjer sploh še nisem bila. Potem po Napoleonovi poti . A namesto na Veliki Rob sva šla po spodnji srednječavenski do Kuclja. Po tej poti nisem še nikoli hodila. Proti vrhu Kuclja je kar strmo. Sonce se je pokazalo. Še nekaj pohodnikov je prišlo. Nadaljevala sva na Veliki Rob. Tam mimo katastrskega mejnika, še iz časa stare Avstrije. Z Velikega Roba mimo vrha Čaven na izhodišče. Niti ni kratka tura. Kar enih petnajst km je zneslo. Snega je bilo zelo malo. Ga hitro pobira. Proti morju se je lepo videlo. Le Julijci so bili v oblakih. Tam je prava zima doma.

Včeraj prehodila Čaven od planinskega doma Antona Bavčerja na Čavnu na Malo goro, nadaljujeva na Kucelj in Veliki rob.
Poti so markirane in normalno prehodne. Ob poteh je polno cvetja, razgledi pa navdušujejo od Julijcev do Učke in daleč na Jadran. Pod nami pa cela Vipavska dolina. Skratka, lepo je.

19.6. 20221. Vseeno sem mislila da bova srečala z Maksijem več pohodnikov. A je bilo pretoplo. Klasična poznana potka za oba pod tuneli v senci kjer sva pričela . In nadalevala v strmino in do razgledne klopce. Mimo kamnitega orla. Potem do koče na Čavnu , ki je odprta. Ko sva se nekoliko ohladila še do Kuclja, kjer je vetrič vsaj malo hladil. Na vrhu ni bilo nikogar. Morje se ni videlo. Sestopila na Malo goro in potem po zgornji potki, kjer je sedaj veliko rož. Pa še enkrat mimo skladov in kamnitega orla na izhodišče.

Kucelj na Čavnu 1237

S startom (in ciljem) sem pričel pod tuneli nad kamnolomom po srednječavenski, nato mimo koče na Čavnu in naprej na Kucelj.
Pot zelo lepo speljana, označena in razgibana.
Je pa vmesni del poti presenetljivo strm. Me je presenetilo, moram priznati

Drugače pa vrh nudi čudovite razglede, malo pod njim pa vrtovi rož. Čudovito!

Zelo malo pohodnikov. Pričela sva šele ob enajstih pod tuneli s hojo. V tisto strmino do klopce in mimo kamnitega orla. Nadaljevala na Malo Goro. In naprej do Kuclja. Krasno vreme je bilo danes. Proti morju se je videlo. Tudi ladje so bile vidne. Le Julijci so bili zakriti. Sestopila sva mimo koče na Čavnu in po poti na izhodišče.

Samo v vednost, če bo kdo hodil do koče Antona Bavčarja na Čavnu so cesto splužili do koče in je prevozna z zimsko opremo.