sreda, 10.8.2022, Krnička gora iz Belske Kočne
(potep sem vtaknil sem, ker sem začel v Belski Kočni, škoda bi bilo odpirati novo rubriko. Na nadaljevanje proti Mrzli gori in naprej seveda nisem niti pomislil
)
S cesto in markirano potjo do odcepa na "brezpotje" sem opravil hitro, potem pa se je veselje pričelo. "Vstop" v krnico pod Krničko in Mrzlo goro ni bil daleč, kmalu sem zagledal vrh in pobočje, po katerem vodi pot nanj. Davno tega sem tod že hodil, a se mi je več ali manj vse izgubilo v času in prostoru. Začetek je bil na izi, med rušjem se je lepo hodilo po skrotju in skalah, potem pa se je bilo potrebno pomujati po neskončnem melišču do grape, kjer se prične pot na vrh. Z meliščem sem opravil skrajno desno, tik ob ostenju, se je najmanj mlelo pod nogami. Podrt žleb je bil hitro pri kraju, potem sem prečil v desno vseskozi po malem gor. Sem ter tja nekaj kamenja, možicu podobnega, sem ter tja tudi nekaj stezi podobnega, do škrbine, kjer sem pokukal na našo stran, celo nekaj obledelih rdečih pik na skalah. Od škrbine sem prečil v desno pod vrhom in se nanj povzpel od zadaj. Krasni razgledi na vse konce in kraje in okusna malica, nekaj dolgih trenutkov za ležerno je moderno, potem pa dol ven, ni druge. Med sestopom sem si ogledal votlino, imenitno zavetje, če te dobi huda ura. Dol grede so bila melišča prijaznejša, tudi hitreje pri kraju, ko sem zagledal Savinjsko sedlo, sem vedel, da bo pravljice kmalu konec. Vse do ceste nobene vročine, potem pa do avta vse huje. Žgoče. Krasen potep
https://tubojan.blogspot.com/2022/08/krnicka-gora-iz-belske-kocne.html