Križarka Oceania Regatta bo v enem letu obplula svet
|
| jcerni30. 09. 2026 07:14:18 |
Križarka Oceania Regatta bo v 371 dni obiskala 220 pristanišč in 62 držav. Gre za najdaljše neprekinjeno križarjenje na svetu. Več ...
|
|
|
|
| LISAC1. 10. 2026 05:14:24 |
Zakaj to tu objavljas? Admin prosim izbriši.
| (+4) |  | |
|
|
|
|
| Trobec1. 10. 2026 07:57:11 |
Ko smo že pri bizarnih temah, ki s to stranjo nimajo nobene veze...se še kdo spomni objav o gradnji mansarde? 
| (+4) | | |
|
|
|
|
| Daaam1. 10. 2026 09:42:15 |
seveda, seveda se spomnimo, mogoče bo "lino" znal kaj več napisat #jcerni bi pa lahko še podelil članek o krstnem poletu novega letala Airbus A350F tako da bo poleg morja zastopano tudi nebo 
| (+4) | | |
|
|
|
|
| jcerni2. 10. 2026 09:16:36 |
Križarka Oceania Regatta je na prikazani poti obplula velik del Sredozemlja in atlantske obale Evrope.
Pot jo je vodila iz Italije proti severnemu Jadranu, mimo Hrvaške in Črne gore.
Nadaljevala je proti Grčiji, kjer je obiskala več pristanišč in grških otokov.
Pot jo je vodila tudi do Turčije ter naprej proti Aleksandriji v Egiptu.
Nato se je vrnila čez Sredozemlje proti Siciliji in drugim delom Italije.
Plula je ob italijanski zahodni obali ter obiskala območje Rima in Firenc.
Od tam je nadaljevala proti Franciji in francoski sredozemski obali.
Sledili so Barcelona ter druga pristanišča vzhodne Španije.
Obiskala je tudi Balearske otoke, med njimi Mallorco in Ibizo.
Nato je plula proti jugu Španije in skozi Gibraltarsko ožino.
Na afriški strani je obiskala Maroko.
Pot je nadaljevala ob atlantski obali Portugalske.
Med zadnjimi označenimi postanki sta območje Lizbone in severnejša portugalska obala.
Tako je pot povezala Jadransko, Jonsko, Egejsko, Sredozemsko morje in Atlantski ocean.
Več ...
|
|
|
|
| VelikiZajetnež2. 10. 2026 13:15:51 |
Mislim da vennov diagram hribovcev in ljubiteljev križarjenja zgleda kot dalnogled 
| (+1) | | |
|
|
|
|
| jcerni2. 10. 2026 15:47:25 |
Da, povezava vsekakor obstaja. Hribovci in ljubitelji plovbe po morju niso nujno dve nasprotni skupini. Pravzaprav imajo lahko precej skupnega.
Oboje pogosto privlači ljudi, ki imajo radi naravo, razglede, potovanja, raziskovanje novih krajev in občutek svobode. Razlika je predvsem v načinu: hribovec pokrajino raziskuje peš in z višine, ljubitelj plovbe pa z morja.
Še posebej zanimiva je kombinacija križarjenja in pohodništva. Križarka te lahko pripelje do krajev, kjer greš nato na pohod – na primer na grške otoke, Madeiro, Kanarske otoke, norveške fjorde ali ob sredozemske obale.
Zato bi bil Vennov diagram lahko čisto drugačen, kot se šali komentator:
hribi ⭕🟢⭕ morje
v presečišču pa: narava – potovanja – razgledi – raziskovanje – aktivne počitnice.
Če je bila tista pripomba namenjena Oceanii Regatta in vašemu prikazu njenega potovanja, bi jo razumel predvsem kot duhovito zbadanje, češ da so »hribovci« in »križarji« dva precej različna tipa popotnikov. Ni pa to kakšna splošno veljavna ugotovitev.
 1
| (+1) | | |
|
|
|
|
| Daaam2. 10. 2026 18:35:09 |
jcerni; Imaš prav! seveda jaz najdem tudi hribovsko povezavo v Kolumbiji in pridelavo kokaina.. Pač moraš v hribe, malo hodit, nabirat avtohtone pridelke, se družit z lokalci da ti zaupajo recep svojih babic in ubirat čim bolj divje stezice da na koncu v pristanišču uloviš križarko Oceania Regatta, ki povezuje hribovce pa morjeplovce in kokain pa morfij da ne govorimo o natakarju iz Nepala... omg...   
| (+4) | | |
|
|
|
|
| jcerni2. 10. 2026 18:47:04 |
Logistika je sestavni del vsakega pohodniškega ali hribovskega izziva. Logistiko je razvila vojska, saj brez nje ne more eksestirati.
Po morju lahko ljudje potujemo na precej različnih načinov. Glavne oblike so:
- trajekt – prevaža potnike, pogosto tudi avtomobile, avtobuse in tovornjake; npr. med otoki ali med celino in otoki.
- potniška ladja – namenjena predvsem prevozu potnikov med pristanišči.
- križarka – velika potniška ladja, pri kateri je pomemben tudi sam dopust na ladji; obiskuje več pristanišč.
- katamaran – hitro plovilo z dvema trupoma; pogosto prevaža samo potnike, lahko pa tudi vozila.
- hidrogliser – hitro potniško plovilo, ki se pri večji hitrosti dvigne nad gladino na podvodnih krilih.
- vodni taksi – manjše plovilo za krajše prevoze, podobno taksiju na kopnem.
- vodni avtobus – redna mestna ali primestna linija po vodi, npr. beneški vaporetto.
- čoln oziroma motorni čoln – za krajše poti, izlete ali prevoz med bližnjimi kraji in otoki.
- jadrnica – potovanje predvsem s pomočjo vetra in jader, običajno ima tudi pomožni motor.
- jahta – zasebno plovilo za potovanja, počitnice in daljše bivanje na morju.
- gliser – hiter motorni čoln, predvsem za krajše razdalje.
- izletniška ladja – namenjena nekajurnim ali enodnevnim turističnim izletom.
- rečna oziroma obalna potniška ladja – prevaža potnike vzdolž obale ali po rekah in kanalih.
- tovorna ladja s potniškimi kabinami – redkejša možnost, kjer lahko manjše število potnikov potuje skupaj s tovorom.
- jadrnica z več trupi – katamaran ali trimaran – uporablja se tudi za daljša turistična potovanja.
Glavni namen te objave je prikazati, kje vse po svetu so pristanišča. Take informacije pridejo velikokrat prav turistom.
|
|
|
|
| Daaam2. 10. 2026 18:55:27 |
pozabil si na kajak in kanu #sampovem Lahko pa dodelaš temo z vsemi točkami vstopa za sup-e na vseh jezerih sveta- Tudi to nas povezuje
| (+2) | | |
|
|
|
|
| Trobec2. 10. 2026 19:45:54 |
Uf...pa res... sup. Recimo supanje na Rabeljskem jezeru po kakšnem Montažu. Na Rabeljskem za razliko od kakšnega Bohinjskega ni restrikcij.
Aja...ups...tema je o križarkah, ne hribih...
|
|
|
|
| LISAC2. 10. 2026 19:46:26 |
Prosim da odstranite take objave ali blokirate avtorja.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| dragon3. 10. 2026 23:20:18 |
Mater ste nekateri tečni. Kaj vas moti, saj objavlja pod splošnimi pogovori. Tudi nekatere druge teme nimajo kaj dosti veze s hribi. Recimo peka potice, slikarstvo ali pa kopanje psa v morju itd
| (+4) | | |
|
|
|
|
| jcerni9. 10. 2026 11:08:29 |
Plovba križarke Oceania Regatta ob obalah Portugalske, Španije in Francije
Križarka Oceania Regatta na prikazanem delu poti pluje ob atlantski obali Iberskega polotoka, od južne Portugalske proti severu, nato čez Biskajski zaliv do Francije.
26. Algarve – Portugalska
Južna portugalska obala je znana po dolgih peščenih plažah, zlatih apnenčastih klifih, morskih jamah in slikovitih ribiških mestih. Med najbolj znanimi kraji so Faro, Lagos in Portimão.
27. Lizbona – Portugalska
Portugalska prestolnica leži ob izlivu reke Tejo v Atlantski ocean. Znana je po zgodovinskih četrtih, rumenih tramvajih, stolpu Belém in mostu 25. aprila. V preteklosti je bila pomembno izhodišče velikih pomorskih odprav.
28. Porto – Portugalska
Križarka pristane v pristanišču Leixões, blizu Porta. Mesto leži ob reki Douro in slovi po zgodovinskem središču, znamenitem mostu Dom Luís I ter portovcu, ki ga pridelujejo v dolini Douro.
29. A Coruña – Španija
Pristaniško mesto v Galiciji leži ob Atlantskem oceanu. Znano je po rimskem svetilniku Herkulov stolp, zgodovinskem mestnem jedru in značilnih zastekljenih balkonih. Nekoč je bilo pomembno izhodišče izseljencev v Ameriko.
30. Le Verdon-sur-Mer – Francija
Pristanišče leži ob izlivu Gironde v Atlantski ocean in predstavlja morska vrata Bordeauxa. Okolica je znana po dolgih peščenih plažah, svetilniku Cordouan in vinogradih pokrajine Médoc.
Značilnosti pomorske poti
Med plovbo se pokrajina postopoma spreminja. Na jugu Portugalske prevladujejo peščene plaže in skalnati klifi, ob severni Portugalski in Galiciji pa zelena, razgibana atlantska obala. Križarka nato prečka Biskajski zaliv in doseže francosko obalo, kjer prevladujejo sipine, borovi gozdovi in široka rečna ustja.
Pot povezuje tri države – Portugalsko, Španijo in Francijo – ter pristanišča z bogato pomorsko, trgovsko in kulturno zgodovino.
Dodaj uvodni povzetek potiRazloži številčenje pristanišč
 1
|
|
|
|
| LISAC10. 10. 2026 19:03:18 |
jcerni sam sebi objavljas...
|
|
|
|
| LISAC11. 10. 2026 18:18:54 |
Zakaj pa se ne briše teh objav?
| (+1) | | |
|
|
|
|
| jcerni14. 10. 2026 18:51:13 |
Kako je križarka Oceania Regatta priplula iz danskega Aarhusa v nemški Warnemünde?
Na zemljevidu je lepo vidno, da je Danska sestavljena iz polotokov in številnih otokov, med katerimi so razmeroma ozki morski prehodi. Kljub temu lahko po teh prehodih varno plujejo tudi velike potniške križarke.
Križarka Oceania Regatta je iz danskega pristanišča Aarhus proti nemškemu Warnemündeju lahko plula skozi danske ožine, ki povezujejo Kattegat z Baltskim morjem.
Najverjetnejša pot je potekala skozi Veliki Belt (Storebælt), pomembno mednarodno plovno pot med danskima otokoma Fyn in Sjælland.
Ta prehod je kljub razmeroma ozkemu videzu na zemljevidu dovolj širok in globok tudi za velike trgovske in potniške ladje.
Pot križarke med Dansko in Nemčijo
1. Aarhus – Danska
Križarka je izplula iz Aarhusa na vzhodni obali polotoka Jutlandija in se usmerila proti jugovzhodu.
2. Veliki Belt – Storebælt
Ladja je lahko nadaljevala med otokoma Fyn in Sjælland. To je glavna plovna pot za velike ladje med Kattegatom in Baltskim morjem.
3. Južno od danskih otokov
Po prehodu skozi Veliki Belt je lahko plula mimo otokov Langeland, Lolland in Falster proti zahodnemu delu Baltskega morja.
4. Warnemünde – Nemčija
Križarka je priplula do ustja reke Warnow in pristala v potniškem pristanišču Warnemünde pri Rostocku.
Kako je mogoče pluti skozi tako ozke prehode?
Najzanimivejši del plovbe je prehod pod velikim danskim mostom Storebælt.
Višina plovne odprtine pod mostom znaša približno 65 metrov, glavni razpon mostu pa meri 1.624 metrov. Vzhodni plovni kanal dosega globino približno 60 metrov.
Skozi Veliki Belt vsako leto pluje približno 25.000 ladij, zato je to ena pomembnejših pomorskih povezav med Severnim in Baltskim morjem.
Velike ladje plujejo po označenih plovnih koridorjih. Pri tem uporabljajo navigacijske karte, radar, satelitsko navigacijo in sistem AIS, ki omogoča spremljanje položaja ladij.
Pomorski promet skozi Veliki Belt je organiziran in nadzorovan, da se ladje lahko varno srečujejo tudi na ožjih delih plovne poti.
Zakaj so morski prehodi na zemljevidu videti tako ozki?
Na zemljevidu so prehodi med danskimi otoki videti zelo ozki, vendar gre za prave morske ožine, po katerih vsak dan plujejo tudi precej večje ladje od križarke Oceania Regatta.
Regatta je dolga približno 181 metrov, široka 25,5 metra in ima ugrez približno 5,95 metra. Zaradi svojih razmeroma majhnih dimenzij v primerjavi z največjimi sodobnimi križarkami lahko brez težav uporablja številne mednarodne plovne poti.
Pomembna je tudi višina ladje nad vodno gladino, saj mora biti dovolj nizka za varen prehod pod mostovi.
Plovba proti nemški obali
Po prehodu skozi danske ožine je križarka nadaljevala plovbo po zahodnem delu Baltskega morja proti nemški obali.
Pristanišče Warnemünde leži ob ustju reke Warnow in je eno najpomembnejših nemških pristanišč za križarke. Ladja je imela za 14. oktober 2026 predviden prihod ob 6.30 in odhod ob 22.00.
Natančne poti križarke Oceania Regatta med Aarhusom in Warnemündejem ni mogoče potrditi brez zgodovinskih podatkov AIS. Poleg poti skozi Veliki Belt je mogoča tudi pot skozi Øresund, morsko ožino med Dansko in Švedsko.
Obe poti omogočata prehod iz severnih danskih voda v Baltsko morje.
 1
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.