Seznam forumov / Slovenija / Posavsko hribovje in Dolenjska / Kotečnik ( 772m )

Kotečnik ( 772m )

Natisni

garmont19. 04. 2011 19:52:53

Danes sem se povzpel na 772 m visok Kotečnik, ki ga poznajo alpinisti, saj gre za eno največjih naravnih plezališč v tem delu Evrope.
Po "alpinistično markirani" poti sem se povzpel pod stene in nato po brezpotju preko dokaj zahtevnega skoka splezal proti vrhu.Pot me je vodila nad stenami plezališča in je delno izpostavljena, vendar v suhem ne predstavlja večjih težav.Zanimivo je, da sta na Kotečniku dve vpisni knjigi, ena za vzhodni in ena za zahodni ( nižji ) vrh.
Nato sem nadaljeval po markirani poti na Šmohor in nato sestopil do parkiranega avtomobila. Porabil sem cca 4 ure.
Lp

Kotečnik ( 772m ) Alpinistične markacije

Kotečnik ( 772m ) Greben proti zahodnem vrhu

Kotečnik ( 772m ) Zahodni vrh, v ozadju Gozdnik

(+2)

garmont20. 05. 2011 16:54:04

Včeraj sem markiral pot na Kotečnik, ki jo vzdržuje naše PD.
Naša markirana pot se nadaljuje od nižjega vrha Kotečnika na višji vrh. Na nižjem še vedno ni vpisne knjige.
Na poti sem opazil veliko število kranjskih lilij. Zelo lep pogled, tako , da mi je delo z markiranjem hitro minilo.
Lp

(+2)

geppo21. 07. 2014 18:41:44

Tako kot si napisala..
sončna očala, plastenka, pločevinka, plezarija v varnem okolju...
ko bi imeli pa 200m pod riti nekje Alpah, krušljivi steni, pa bi imeli bolj malo časa za puščanje smeti za sabo..pa vsi tudi niso takšni, jih je pa kar nekaj, ki se samo selijo od plezališča do plezališča za prave stene višje jim pa kar ni...
lp

(+2)

andi223. 04. 2017 19:10:52

Danes na Kotečnik (Brezniške peči v malem, kar dva vrhova! nasmeh

) in sestop po sprva mikro potki do Osojnika pod stene ter krožno nazaj v Zabukovico. Lepi razgledi iznad sten, dobro uro in pol kratko nasmeh

Priporočam, če si kdaj v bližini.

(+3)

andi25. 05. 2019 21:27:21

Malo pred sedmo iz Liboj na Kotečnik. Od parkirišča za plezališče po vlakah v smeri sedla. Preden se vlaka spusti navzdol pa mimo vrezanih križev na deblih in po belih oznakah na greben (številka 21). Nato po grebenu, ki je mestoma zahteven, na vrh. Zaradi bližanja teme malo preveč hitim (40min), pa ne uspem prav priti do sape, saj me mraz in mrak naženeta dalje. Spustim se po grebenu do kmetije, nato pa pohodim cesto (cca 4km) v dolino. Pri avtu sem v temi in dežju. V mokrem je treba biti kar pazljiv, sicer pa lep hrib.

(+1)

garmont10. 04. 2020 15:36:55

Danes kar od doma na vrh.
Ob robu kamnoloma in nato po grebenu vodi lepa nemarkirana pot, ki te pripelje na vzhodni, višji vrh. nasmeh

Od tam po grebenu še na zahodnega in nato čez sedlo v smeri Zabukovice nazaj domov.
Dobre tri ure, prave poletne vročine. mežikanje

(+6)

andi224. 04. 2020 21:01:05

Lep je Kotečnik. Meni je všeč krog čez JV pristop, kjer prečiš zelo star most in nato na stare oznake v ˝33¨. Zadnjih 50 višincev v južno diretissimo - delikatno nasmeh

poraslo skalno strmino takoj desno od votline plezališča. Nato pa mimo Dikca in čez Šmohor nazaj (cca 2,5h). Mogoče kdo ve, kaj je zgodba nasada rožic (slika)? Stebelc je vsaj 50-100, težko bi jih napihal veter. lp

Bear Grylls je omenjal nekaj kot Božja nečimrnost - lepota daleč stran od človeških oči

(+3)

garmont31. 10. 2020 13:59:30

V svoji občini... nasmeh

(+2)

bagi26. 05. 2021 06:35:16

Kotečnik sva že velikokrat gledala z različnih variant poti, na njem pa še nisva bila. Zaradi tega je bil osrednji cilj najinega tokratnega raziskovanja, ne nujno po optimalni varianti velik nasmeh

. Hotela sva namreč videti čimveč novega in izpolniti dan, kilometri niso bili pomembni. Trase ne bom opisoval, ker je razvidna iz zemljevida GPS sledi, vsak pa si lahko postavi svojo.

Bolj pomembno je to, da na celotni trasi skoraj ni bilo blata kljub stalnem dežju v letošnjem Maju. Pot je večinoma dobro označena, marsikje so stebrički s tablami popolnoma novi. Velja pa opozorilo na GPS sledi, pridobljene s portala PZS ... MaPZS ( https://mapzs.projekti.si/home/trails ).

Te so bile v najinem primeru marsikje *prehojene* z miško iz udobnega naslonjača in nimajo nobene veze z realno situacijo na terenu. Prepozna se jih po dolgih ravnih linijah med posameznimi GPS točkami, ki nastanejo zaradi lenobe * fotelj * pohodnika. Previdno s takimi sledmi. Če kdo potrebuje najino, je ta na voljo pri meni. Naneslo je 31 km in 1600 višincev.

Pogled na Kapucinski samostan s parkirišča ob železnici

Prečkava Savinjo in greva v smeri Miklavževega hriba

Zavijeva proti Homu po Žerdonerjevi poti

Mehko postlano, brez milimetra blata po dežju

Rdečo nalepko sva večkrat zasledila. Zanimiv pristop :)

Tudi nadaljevanje s Homa je nadvse prijetno

Križišče pri prečenju glavne ceste, vse označeno

Drugi vrh na najni poti ... Veliki Slomnik

Pogled na Liboje z razgledne točke na Slomniku

Pot se razširi v kolovoz, še vedno prijeten za hojo

Rja se sliši vsepovsod, še vedno ima tablice

Greva skozi manjši zaselek starejših hiš

Najin prvi postanek, ljudi veliko, postrežba pri pultu

Od vsepovsod dobro vidna cerkev Sv. Mohorja

Kapelica druge sorte za zelene vernike :)

Vikenda pod Gozdnikom in Kotečnik med njima

Najprej se spustiva proti zaselku v sedlu ...

Kotečnik ima dva vrha. Prvi je malenkost nižji

Nadaljevanje po grebenu je enostavno in označeno

Nadaljujeva naprej po grebenu, pot ni več označena

Pod nama je Sv. Neža v bližini kamnoloma

Naposled se le pojavijo oznake, sicer malce čudne ... :)

Sva že na cesti in korakava proti Libojam ...

Frišno obnovljena, značilna oblika za te kraje

Prijeten Dom na Brnici s prijazno oskrbnico. Tukaj sva prvič

Asfalta je bilo za vzorec, kmalu preideva na stezo

Edine luže od stalnega dežja na celotni poti

Vračala sva so po urejeni pešpoti ob Savinji

Covidni časi, a polno do amena. Kdo bi jim zameril

Tudi pešpoti ob Savinji je naneslo kar nekaj kilometrov

Skoraj na izhodišču. Spet pogled na Kapucinski samostan

GPS sled prehojene poti. Naneslo je 31 km in 1600 višincev

(+10)

zokipoki26. 05. 2021 08:01:51

Čestitke!

bagi20. 11. 2023 13:06:42

Ponovila sva smer iz leta 2021, le da tokrat v obratnem vrstnem redu. Soglasno sva ugotovila, da je to odlična varianta predvsem zaradi dolgega ogrevanja po ravnini in premagovanja najbolj strmih delov poti v vzponu.

Štartala sva na parkirišču pri železniški postaji v Celju. Tam je parkiranje ob sobotah in nedeljah brezplačno, pa tudi boljšega izhodišča si ne bi mogla želeti nasmeh

. Nadaljevala sva skozi park po nabrežju Savinje vse do Levske brvi. Tega dela je za 4 km in kljub megli in mrazu sva se dodobra ogrela pred nadaljevanjem. Prečila sva reko in se po številnih odcepih vzpela proti Domu na Brnci. Vseskozi sva sledila markacije in tik pred domom ujela tudi prvo sonce.

Sledil je sestop proti kamnolomu v Libojah, kmalu za njim pa strm vzpon na Kotečnik. Ta odcep ni uradno markiran, je pa skromna pot označena z rdečimi črtami. Tako gre vse do vrha grebena, kjer se pojavijo običajne markacije. Od tu naprej sva bila ves čas pod budnim očesom lovcev, ki so ravno imeli jago na divje prašiče. Na srečo se jim oči niso preveč solzile in sva po daljšem grebenčkanju uspešno prečila še Mali Kotečnik velik nasmeh

. Kmalu zatem sva se spustila na sedlo in na nasprotni strani spet strmo vzpela vse do ceste pod Gozdnikom. Sledilo je pešačenje po makadamu do Doma na Šmohorju in zaslužen počitek.

Po dobrem kosilu sva nadaljevala kar naprej mimo zapuščenega objekta in se odpravila v smeri Tremarij. Kmalu za zaselkom Debro sva ujela markacije za Veliki Slomnik, kjer so naju začuda ujele prve kaplje nenapovedanega dežja. Na srečo ni bilo hujšega, sva pa zato ekspresno sestopila, prečila cesto in se podala proti Homu. Od tu sva vzela linijo proti Celju in kako uro kasneje že bila pri Miklavževi cerkvi tik nad mestom. Sledil je še sestop proti Savinji in povratek na izhodišče. Še povzetek ... celotna pot je kljub vremenskim ujmam prehodna brez težav, pot nikjer ni odnešena, nekaj malega podrtih dreves pa ne ovira napredovanja.

Koordinate izhodišča pri železniški postaji : 46.2264889N, 15.2671975E