Javor - Monte Lavara (1906 m)
|
| klm2. 09. 2012 09:08:15 |
Iz Zgornjega Pobiča (Povici di Sopra) v dolino hudourniškega potoka Resartico, ujetega med severna ostenja Lopiča, Vogrščka in Javorja. S sedla Slips najprej na Lopič (fino strme trave s številnimi luknjami in skritimi kamni, jutranja rosa pa pravšnja za globok zdrs ob neprevidnosti). Čeprav gre za t.i. sredogorje, Italijani imenujejo Prealpi, so te gore vsekaj drugega - od izhodišča do vrha +1600 višincev. Od tam mimo omenjenega sedla na Vogršček in dol do istoimenske planine - turistične planšarije - ter naprej na Javor. Imeniten vrh s krožno turo, prek strmega zahodnega pobočja (ponekod tudi ob spremstvu varoval) na greben ter po njem na vrh ter prek vzhodnega v sestopu (ta je tudi ponekod zavarovan in enako tudi strm). Z vrha odličen pogled na severno ostenje ter na dolino pristopa (Resartico). Ta bi brez težav lahko bila (zaradi mogočnosti severnega ostenja in divjine seveda) tudi kje v osrednjem delu Julijcev. Sledi sestop do planine Ungarine (Vogršček) ter naprej proti prevalu Poljica, a že pred njim na desno po CAI 726/a proti Kadinu. O jezercih Pozza v krnici ni sledu, vršni travnat greben pa kar izpostavljen. travnata pobočja so tako strma, da se zdi Kamniški vrh pravzaprav položen?! v primerjavi s tem. Sestop po CAI 740/a (del zavarovan z jeklenico ter naprej mimo idiličnega zavetišča Rio Nero (lep pogled na ostenje Muzcev) v istoimensko dolino - sotesko. Ta je precej slikovita. skoznjo nazaj do izhodišča. Število ljudi ki sem jih srečal: 0. Pokrajina noro lepa, prvinsko vzdušje. Ko enkrat obiščeš Muzce, jih nikoli več ne pozabiš in si želiš, da bi jih ponovno čim prej obiskal.
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| tulipan25. 01. 2013 18:20:29 |
 1 2
| (+3) | | |
|
|
|
|
| IgorZlodej6. 10. 2014 19:17:42 |
Začel sem tik za vasjo Liščace (Lischiazze)v Reziji. Pot je označena s štev. 703 in je v prvem delu do škrbine La Forchia izredno lepa in mehka od nastlanega listja. Sledi spust v dolino Črnega potoka, še prej se odcepi v levo pot na Cadin, kamor bo enkrat tudi treba, z južne strani sem na vrhu sicer že bil. Ko sem že skoraj v dolini, nekoliko nad zavetiščem Rionero se v levo odcepi pot štev. 726, ki je prav tako lepa in me povede na sedlo Campidello o Lavera. Razgledi na planini Confin in Ungarina so mi že poznani, saj sem bil pred petimi leti tam in tudi na vrhu Javorja iz Pušje vasi (Venzone-Venčon). Spustim se nekoliko na zahodno stran, potem pa takoj v desno in po brezpotju (sprva nekakšna grapa, potem tudi nekaj rušja) na neimenovano koto 1504, ki je nekakšen JV predvrh Javorja. V nadaljevanju kmalu naletim na skromno označeno stezico, ki me pripelje na vzhodno stran gore. Sledi strm vzpon po nekakšni grapi, ki se v vršnem delu izteče na kratek vzhodni greben. Od tukaj je do vrha prijeten vzpon, tik pod vrhom je na prečki v levo nekaj kratkih jeklenic, ena tudi strgana, bi šlo tudi brez njih. Razgleda tokrat ni bilo, mi je pa znan od prej.
Sestopil sem po južni poti do melišč pod steno, potem pa po brezpotju do poti, ki pelje do planine. Spet je bilo treba gor na sedlo Campidello, potem pa dol po dolini Črnega potoka, pa spet gor na škrbino Forchio in končno le še dol v vas Liščace.
| (+3) | | |
|
|
|
|
| Edina30. 06. 2015 12:51:40 |
Prvič v teh krajih sploh. Presenečena nad skoraj navpičnimi strminami kamor koli se ozreš, tudi nad pašnimi planinami ter samimi neznanimi pogledi z izjemo proti vzhodu.
Osamljeno in skrivnostno, prvinsko, divje lepo, skrito in vabeče ...
http://stezeinsledi.blogspot.com/2015/06/tam-kjer.html
Srečno na potkah
| (+1) | | |
|
|
|
|
| ločanka6. 12. 2018 22:47:23 |
V torek je bil napovedan sončen dan, ki ga je bilo potrebno zato dobro izkoristiti, saj smo vedeli, da so decembrski dnevi kratki. Izbran je bil Javor/Monte Lavara, ki je povsem opravičil naša gorniška pričakovanja, saj je bil že pred kratkim občudovan s poti na M.Cuzzer. Še več, malo nam je začinil turo, saj je bil sneg pod vrhom na severni strani trd in poledenel, tako da bi prišle male derezice zelo prav, ki pa so pri večini žal ostale v avtomobilu ali pa kar doma.
Po precej dolgi vožnji (155 km in dobrih 2 urah vožnje) smo se iz kraja Venčon pripeljali do predora, ki je nekako 475 m visoko in tu se je pričela naša pot v nasprotno smer. Naredili smo krožno turo in sicer preko pl. Ungarina in Confina do vrha, vračali smo se pa po betonski cesti skozi predor do izhodišča. Za nami je bilo slabih 1500 v.m., in okoli 9 ur hoje, tako da smo pot zaključili že v popolni temi. A ker je bila za nami navdušujoča tura, je bilo tudi razpoloženje temu primerno
Ampak tako pozno pa ni bilo, da bi bilo za pivo pri Aljažu prepozno, saj smo morali opraviti še analizo in nazdraviti dobro izbrani turi
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28
| (+9) | | |
|
|
|
|
| GITA7. 12. 2018 08:09:01 |
Krasno! @ločanka, Rezija zleze pod kožo, ne da? 
|
|
|
|
| ločanka7. 12. 2018 17:29:03 |
ja,GITA se kar smukam okoli nje in vedno več izletov v njeni bližini se mi odkriva Vsaka tura me bolj navduši, ta je bila res izredna. Bi se splačalo še v pomladnih dneh na to pot, ko se bo narava prebudila in odela v druge barve. Sem že v pričakovanju
|
|
|
|
| bagi12. 06. 2019 12:45:58 |
Po obisku hribčkov nad Rezijo smo se tokrat zagnali na nasprotno stran te lepe doline … na Muzce. Odločili smo se za obisk Javorja in se obenem razgledati za bodoče cilje. Pripeljali smo se iz Venčona, parkirali malo pred predorom in se po cesti usmerili proti planini Confin. To so ravno urejali za odprtje. Na Javor smo se odpravili po zahodnem dostopu, ga prečili in se spustili po nasprotni strani. Nadaljevali smo proti planini Ungarina, se od tam spustili do cerkve Sv. Antona in še naprej do parkirišča. Lepa tura, dolga približno 20 km in 1500 višinci.
Sneg je na teh pobočjih v dobrem tednu vročine v celoti pobralo, kar pa ne morem reči za dostope iz Rezije. Pot na Javor po zahodnem dostopu je slabo uhojena in še slabše označena. Na vzhodni strani je nekaj bolje. Splošni vtis je, da sta oba dostopa videla že dosti boljše čase. Varovala niso brezhibna, so pa v pomoč. Ideja je bila tudi nadaljevanje poti po grebenu čez Monte Jouf Ungaria proti Lopiču, a se nam zaradi sopare ni več ljubilo raziskovati. Greben izgleda prehoden, je pa vsekakor zelo strm.
Koordinate našega izhodišča : 46.333345, 13.180075
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35
| (+2) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.