Grosse Sand spitze - Kletersteig
|
| BibaS23. 06. 2014 17:46:30 |
Vau, lepo! Čestitam 
|
|
|
|
| LidijaJesih29. 09. 2014 18:15:40 |
S PD Medvode tokrat 16 navdušencev na dvodnevni potep po Lienških Dolomitih. Malo pred Lienzom zavijemo levo proti Lavantu, nato pa kmalu spet levo proti Lienzer Dolomitenhutte. Na več kot 1600m je nekaj minut do omenjene koče parkirišče, do naslednje koče, Kerlsbader je uro in pol lepega vzpona, ki ga že barvajo macesni. Koča stoji ob dveh jezerih, v amfiteatru obdana s samimi dvainpol tisočaki, pa še malo čez. Kočo so v nedeljo žal zaprli, sicer je prijazna in udobna, za popust velja tudi naša izkaznica PD. Po nastanitvi smo nadaljevali na Grosse Sandspitze, najvišji vrh gorskega venca z 2776. Vzpeli smo se po ferati, ki ni opisana na teh spletnih straneh, je relativno nova in začenja 20 minut naravnost od koče gor v veliki grapi, ki ji potem po robu sledi v desno in se v zgornjem delu združi s potjo Ari Schubel, po kateri smo se vračali. Težavnost ferate je A/C, z nekaj malo zahtevnejšimi mesti, skob ali klinov ni, le jeklenica. Po izstopu iz ferate sledi vršnje melišče, nato pa še zadnji zahtevnejši del, prečnica tik pod vrhom.
Zelo lepa pot, izjemni razgledi in prelepo vreme. Za zaključek še Dolomitski zahod z zlatim stenami in sladek spanec v topli koči. Na spletni strani koče Karlsbader je najti veliko opisov ferat in plezalnih poti v okolici, na vsako goro (pa več kot 10 jih je) vodi vsaj ena ferata, težavnosti pa tja do E če ne več. Raj.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| pg27. 09. 2021 17:33:28 |
Kl. in Gr. Laserzkopf (2718 m), Galitzenspitzen (2710 m), Daumen (2720 m), Große Sandspitze (2772 m) - Ziljske Alpe
Dan po vzponu na Glödis (post v https://www.hribi.net/trenutne_razmere/aut/glodis_3206_m_visoke_ture_skupina_hochschober/57/6222) sva se s prijateljico odpravila po prelepi velikopotezni ferati Panorama-Klettersteig, ki preči večji del osrednje skupine Lienških Dolomitov (le-ti sicer predstavljajo najvišji in najzahodnejši del Ziljskih Alp), ter se izteče na prvaku pogorja, 2772 m visoki Große Sandspitze [strogo gledano gre za pot "Sepp-Oberlechner-Gedächtnisweg", naznaka Panorama-Klettersteig pa predstavlja celostno krožno prečenje, kjer omenjeno pot kombiniramo s sestopom do koče Karlsbader po lažjih "Gebirgsjägersteig" ali "Ari-Schübel-Steig" - urednik strani lahko popravi zdrs v opisu>.
Spričo pozne vrnitve z Glödisa in neugodnih razmer na cesti sva šele pozno prispela do velikega parkirišča pri Lienzen Dolomitenhütte in že v noči dosegla prostorno kočo Karlsbader Hütte na 2260 m.
Naslednje jutro sva se odpravila proti začetku znamenite grebenske ferate Panorama-Klettersteig, ki preko večjega dela osrednje skupine Lienških Dolomitov vodi na Große Sandspitze. Sodobna ferata, ki vodi preko vrhov Laserzkopf, Galitzenspitzen in Daumen, je pokrajinsko zelo privlačna, odlično speljana in brezhibno zavarovana - kot takšna morda predstavlja tudi največ, kar lahko gornik v Lienških Dolomitih nealpinistično stori v enem dejanju.
Tehnično ferata sicer ni med najtežavnejšimi - še najzahtevnejši je vzpon na drzni stolp Daumen, ki na enem mestu (kamin) doseže težavnost C/D (pri čemer je morda le-ta celo rahlo pretirana, kamin je namreč razmeroma neizpostavljen in kratek, morda celo zahtevnejši so vzpon na Laserzkopf, prvi del vzpona na Daumen in sestop s slednjega) - sicer pa se ocena poplezavanja giblje nekje do C. Po drugi strani gre za zelo dolgo in zračno zavarovano pot z rednimi vzponi in spusti, ki zahteva dolgotrajno koncentracijo; je pa brezhibno zavarovana in poteka po presenetljivo čvrsti skali - dobri volji med prečenjem botrujejo tudi čudoviti globinski razgledi, ki jih neprestano ponuja.
Z zelo razglednega vrha pogorja sva se hitro spustila po bistveno lažji poti Ari Schübel (le eno sitno izpostavljeno prečenje in mesto B/C, ostalo je lažje, a krušljivo) in mimo koče do avta. Prijateljica je nato nadaljevala pot proti Innsbrucku, sam pa sem se odpravil večernim službenim obveznostim naproti.
Za razliko od vzpona na Glödis dan poprej naju je tokrat spremljalo čudovito vreme, ki je ponujalo prostrane razglede. Razmere so seveda še vedno poletne, koča Karlsbader pa je odprta do konca prvega vikenda v oktobru. Lienški Dolomiti so sicer priljubljeno in kompaktno pogorje, ki karakterno precej izstopa od preostalih predelov Ziljskih Alp, zato pa ponuja gostu bržčas kaj privlačne nagrade za vloženi trud.
Pod črto - pri osebnem zaključku letošnje visoke sezone v tujih gorovjih ob koncu koledarskega poletja je šlo za dokaj velikopotezen izlet po dveh všečnih poteh, ki sta bili zaradi označenega in zavarovanega značaja morda nekoliko orientacijsko lagodnejši, a vendarle zelo mikavni in vredni nekoliko daljše vožnje. Priporočljivo.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63
| (+5) | | |
|
|
|
|
| felix28. 09. 2021 08:29:10 |
Čudovita tura in fotke. Zanimajo me časi prečenja - če je kje uradna navedba, ker je določen posameznik lahko hiter in čas ni za vse objektiven.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| pg28. 09. 2021 12:57:43 |
felix, hvala. Izlet je resnično krasen - panoramski, zabaven in odlično zavarovan - bi pa zavoljo značilnosti tega dela Ziljskih Alp ter številnih zanimivih ferat in lažjih plezalnih vzponov, ki vodijo na vršace nad kočo, priporočal nočni obstanek v veliki in prijetni Karlsbader Hütte in se povzpel še na kakšen dodaten hrib (precej poti v Lienških Dolomitih, ki je sicer bolj neuradno ime oz. kvečjemu ime kompaktnega pogorja, je opisanih na portalu).
Glede časovnice je tako - nama se je kar mudilo zaradi popoldanskih obveznosti, zato sva (predvsem pri spustu) malo pohitela. Čas, ki je za turo naveden na hribi.net, je precej navit - povprečen gornik se bo do koče vzpenjal vsaj poldrugo uro (ur. čas 2,15, a ta je preprizanesljiv), do začetka ferate pa je še dobra ura strmega vzpona. Na ferati ni veliko za pridobivati, ker je zračna in mestoma kar zahtevna, zato je vredno računati na vsaj tri ure do Große Sandspitze - toliko je uraden čas prečenja in toliko sva ob zmernem tempu porabila tudi midva. Izjemni pogledi kar kličejo po krajših postankih, zato je smelo računati še na rahel pribitek k temu.
Sestop po Ari-Schübel in do izhodišča sva opravila v dobrih dveh urah, pri čemer sva hitreje stopila. Morda je smiselno računati na uro in pol spusta do koče (če se prav spomnim, sta kot čas vzpona po sestopni poti uradno navedeni 2 uri in pol, je pa to rahlo pretirano in tudi sestop je potencialno kar hiter, ker pot z izjemo posameznih zavarovanih mest ni posebej zahtevna).
Morebiti je vredno opomniti, da je med kočo Karlsbader in Große Sandspitze relativno majhna višinska razlika (512 m), je pa na grebenski Panorami kar precej spustov v globoke škrbine in ponovnih vzponov na vrhove.
Srečno na poti,
Gašper
PS: podajam topografsko skico poti, kjer so tudi navedeni uradni časi
 1
| (+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.