Greben nad Begunjami - najvišji vrh Veliki Gač 1053 m

Danes po tem čudovitem grebenu nekako podobno kot djimuzl, le da sem šel zgoraj bolj levo (rekel bi po glavni grapi) in prišel ven le nekaj korakov severno od najbolj južnega vrha. Ta čudovit razglednik nad Begunjami na zemljevidih ni poimenovan in ni označen kot Mali Vrh (zgoraj omenjeno), dosega pa višino nekaj čez 900m.

Nadalje po grebenu je bila uživancija razgledov, premagovanja spustov in klancev in ugotavljanja kako dobro stezica premaguje vse skalnate izrastke. Tisti najbolj izpostavljen in krušljiv, nekako na sredi grebena (okoli 1000m ali malo pod), je zame najlepši del tega pohajkovanja.

Če bi fotografiral, bi ujel družino gamsov v grapi, milijone telohov in 2 motorista, ki sta po grebenu z motokrosi iz S smeri prišla celo do brloga in potem nazaj. Sta kar zoorala pot in tišino obenem.

Hvala vsem še enkrat za idejo!
lp Grega

Motoristi? ? Nobenega spoštovanja več do narave

Ja, bom rekel da je mladost norost. Po eni strani se mi je zdelo povsem neprimerno razriti grebensko pot, uničiti podrast in gledati boge odtrgane telohe, po drugi pa vem, da sem tud sam kaj ušpičil v mlajših letih, kar bi se mi zdaj zdelo totalno nedopustno.

Tako da jima zaradi tega stališča nisem težil, ko smo se pogovarjali. Pa še videl sem, da sta se kar lepo uštela pri izbiri, saj motor ni zmogel strmine in sta ga kar naprej pobirala s tal.

Včasih bolj zaležejo čudni pogledi pohodnikov kot pa ostra beseda. No, vsaj pri meni bi...

Motokrosarji lokalci se vozijo že en cajta tam okoli nad Drago so zrili cel hrib tolk da se ne čudit nekaj,očitno ne motiji nikogar kar se čudim ..

Takoj ko sem videl opis tega grebena je prišel na to do listo, ob primernem dnevu. In sobota je bila več kot primerna. Više je zapadel sneg, plazovi na trojki, pa še gazit bi bilo treba. Tu pa čudoviti "spomladanski" grebenčki Pot sva nadaljevala še proti Prevalu in po grebenu do Dobrče. Tu gre sicer markirana pot, a nad njo se dvigajo Šobrove čeri in Ukanov štruc. To je bil najbolj divji del. Krušljivo prepadno in z rušjem poraslo brezpotje. No, ne čisto, svoje stezice so si ustvarili gamsi, na pečinah pa gnezdijo krokarji.

https://trobec.blogspot.com/2021/05/brezpotja-nad-dolino-drage-852021.html

Bravoooo,me smo greben prehodile v torek ...do enega izmed zadnjih vrhov, kjer smo lahko opazovale delo drvarjev na žičnici in se potem spustile po strmem pobočju potem proti Dragi...

Hvala enako
Mislim pa, da na sliki 2 še ni Mali vrh, tisti je naprej in manj razgleden

Morda sem res v zmoti, prepisala z opisa od Bojana in ima na sliki napisano Mali vrh....

S stirinozcem sem se danes lotil grebena in startal pri gradu Kamen. Od stolpa sem sel po stezi naravnost gor v hrib, nekoliko visje nato nekaj casa precno po pobocju, nakar se je steza porazgubila in sva jo ubrala direktno v strmino med drevjem (nasla nekaj rdecih crt ki so nakazovale smer). Na greben sva prisla pri ostankih skakalnice iz slike 2 iz prejsnjega posta. Nato cez greben mimo Maxovega bivaka cez Vrh nad Gacami in naprej.

Ker s kuzatom nisem hotel tvegati zahtevnih sestopov v Drago sem se odlocil za zavoj na levo iz grebena po dobro vidni stezi - pripeljala me je na markirano pot na Poljsko planino in iz nje sem sel nazaj proti Dragi. Super tura.

V soboto sem obiskal prvi (najjužnejši) vrh v tem grebenu, ki na nobenem od zemljevidov ni označen z imenom (tudi Mali vrh ni pravo ime – kot sta v prejšnjih objavah že ugotovia Grega in Trobec) – ga bom pa tokrat »delovno« poimenoval »Vrh nad Kamnom« saj se nahaja neposredno nad znanim gradom Kamen.

Pri grajskem stolpu se napotim po Lambergovi poti, glede na sledi v snegu se je po zadnjih padavinah po njej nekaj pohodnikov že odpravilo. Po dobrih 200 metrih zavijem s poti proti širši grapi, kjer sem si obetal najlažji vzpon na greben, a sem – enako kot pred dobrim mesecem, v kopnem – uspel zgrešiti pravo smer V »zahvalo« sem se znašel na malo bolj pokončnem terenu, a smer, ki višje pripelje do pečin Malega vrha, ni bila vprašljiva, večja poraščenost terena pa je tudi lahko dodatna pomoč pri vzpenjanju po strmini. Pečinam pod Malim vrhom se izognem po južni strani in preko nekaj podrtih dreves kmalu prispem na greben. Pred Vrhom nad Kamnom prečim še razgledno točko, krajšemu ozkemu skalnatemu delu grebena, kjer bi zaradi nepredelanega snega – ki je zakril podlago in s tem marsikatero luknjo – lahko doživel kakšno neprijetno presenečenje, pa sem se izognil s prečenjem pod njegovo JZ stranjo.

Na vrhu, ki ga je po zadnjem snegu do takrat obiskal le en predstavnik sodoprstih kopitarjev sem lahko užival v znanih razgledih, a tokrat prvič s snežnim dodatkom.

Kmalu sem se odpravil nazaj, a tokrat po pravi »poti«, prej iskana grapa se začne/konča blizu prej omenjenega razgledišča. Malo pred vrnitvijo na Lambergovo pot sem prišel do točke, kjer sem zgrešil pot, mogoče pa mi v tretje rata.

Snega je bilo okoli 30 centimetrov, njegova višina pa je bila ob poti tudi višja ali nižja za približno 10-15 cm, odvisno od terena. Ker je še nepredelan, se je občasno udiral do (drseče) podlage, a zimske opreme (razen gamaš) nisem uporabil.

Zelo lepo!

Djimuzl me je marca s svojo objavo spomnil, da sem imela greben v načrtu prejšnjo zimo. Sedaj me je znova spomnil, da imam še vedno dolg, in tako je pristal v malhi zimskih prigod.

Pri grajskem stolpu sem zavila v breg in se vzpenjala po predelanem ter tu in tam poledenelem snegu. Višje je bilo snega manj. Na vrhu prve glave nad gradom Kamen se je znova pojavil in me v osojah bolj, na prisojnih delih grebena pa manj, spremlal vso pot, le da se je v času potepa precej ojužil. Na Malem vrhu sta bila odkar je snežilo dva obiskovalca, v delu nadaljevanja stopinj ni bilo, pri brlogu/bivaku, pa sem opazila ene. Kmalu za bivakom in do sedelca za Jamarskim vrhom, se v zadnjih časih tudi ni nihče potepal, a pod sedelcem sem ugledala stopinje, ki so me elegantno pripeljale ob potoku v dolino.

Potepanje ni bilo ravno dolgo, a zato nič manj simpatično.

od gradu Kamen preko M.Vrha in Vrha V.Gač na Jamarski vrh … v dolino Drage in nazaj

Idilični svet hribov, strmih stez in razgledov z grebena med Blatnico in Drago nad Begunjami.
Če se v gorah nekaj kuha vreme, je bolje ostati malo nižje, izkoristiti nižje poti in raziskati še kak delček te naše lepe narave, … tišina, samota in mir ... zagotovljeni, če vam je to všeč, seveda. Potke niso označene ali markirane, so pa – tistim z malo planinskih izkušenj in veščin ter smislom za orientacijo normalno sledljive. Za opisan krožni izlet se porabi cca 5 h, a v lepem vremenu si je za dušo in lepo fotko vzeti še nekaj časa več.

alyas, lepo opisana potka z dodanimi slikami.

Toliko ste ga reklamirali, da sem si rekel - na eno kratko danes lepo je, sicer precej shojeno, razumljivo. Spodaj je nekaj vtisov in opomb z moje strani. Varno, lp, Andrej

Parking je pri gradu (za cca 4 avte) ali malo dalje ob cesti proti grobišču. Ljudje ob gradu so prijazno uredili studenček vode, tako da jo lahko natočimo neposredno pred startom. Za vstop sem izbral predlog od alyas, je tudi ta potka povsem dovolj strma, pa še lokalne stvari si lahko ogledamo (zijalka, spodmoli, Hudičev gradič). Z grebena je na eno in na drugo stran več dostopov/sestopov. Grušč z najbolj markantne konice zahteva nekaj previdnosti. Za razliko od Brezniških bomo tukaj vsaj petkrat lepo sopihali direktno gor in dol. Na Ovčenike je relativno enostavno zadeti pot, saj namesto desno v Drago greš v levo čez potoček in naprej skozi pobočja trav. Za sestop sem si izbral upokojensko različico potke s sedelčka pred Ovčeniki in z mislimi na off. Kot že piše, se kasneje združi s cesto s Planince in nato pelje skozi celotno dolino Drage. Podobno je nekje ob cesti misli na pašo dal tudi lokalni gams, pa sva se na 20m zamišljeno pogledala in šla vsak v svojo smer. Potep mi je vzel tri ure in pol. Tudi poleti poteka večinoma v senci. Klopov je nekaj malega.

Na splošno, pot brez posebnosti. Z izjemo odsekov z moto špurami in visokih trav pred Ovčeniki. Klopov nič. Zaenkrat
Pod predvrhom Malega vrha srečal mladega modrasa.