V soboto sem obiskal prvi (najjužnejši) vrh v tem grebenu, ki na nobenem od zemljevidov ni označen z imenom (tudi Mali vrh ni pravo ime – kot sta v prejšnjih objavah že ugotovia Grega in Trobec) – ga bom pa tokrat »delovno« poimenoval »Vrh nad Kamnom«
saj se nahaja neposredno nad znanim gradom Kamen.
Pri grajskem stolpu se napotim po Lambergovi poti, glede na sledi v snegu se je po zadnjih padavinah po njej nekaj pohodnikov že odpravilo. Po dobrih 200 metrih zavijem s poti proti širši grapi, kjer sem si obetal najlažji vzpon na greben, a sem – enako kot pred dobrim mesecem, v kopnem – uspel zgrešiti pravo smer
V »zahvalo« sem se znašel na malo bolj pokončnem terenu, a smer, ki višje pripelje do pečin Malega vrha, ni bila vprašljiva, večja poraščenost terena pa je tudi lahko dodatna pomoč pri vzpenjanju po strmini. Pečinam pod Malim vrhom se izognem po južni strani in preko nekaj podrtih dreves kmalu prispem na greben. Pred Vrhom nad Kamnom prečim še razgledno točko, krajšemu ozkemu skalnatemu delu grebena, kjer bi zaradi nepredelanega snega – ki je zakril podlago in s tem marsikatero luknjo – lahko doživel kakšno neprijetno presenečenje, pa sem se izognil s prečenjem pod njegovo JZ stranjo.
Na vrhu, ki ga je po zadnjem snegu do takrat obiskal le en predstavnik sodoprstih kopitarjev
sem lahko užival v znanih razgledih, a tokrat prvič s snežnim dodatkom.
Kmalu sem se odpravil nazaj, a tokrat po pravi »poti«, prej iskana grapa se začne/konča blizu prej omenjenega razgledišča. Malo pred vrnitvijo na Lambergovo pot sem prišel do točke, kjer sem zgrešil pot, mogoče pa mi v tretje rata.
Snega je bilo okoli 30 centimetrov, njegova višina pa je bila ob poti tudi višja ali nižja za približno 10-15 cm, odvisno od terena. Ker je še nepredelan, se je občasno udiral do (drseče) podlage, a zimske opreme (razen gamaš) nisem uporabil.