Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
      
Anketa
Ali ste že bili na Turski gori (2251 m)?
Glasuj
Seznam forumov / Slovenija / Dolomiti / Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli

Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli

Natisni
Sabina Grahek24. 07. 2016 23:16:38
Pa sva se odpravila zopet v pravljične Dolomite. Kot po navadi je naval ljudi koncentriran le v določenih, lažje dostopnih krajih. Čim se malo oddaljiš od teh, se znajdeš sam z naravo, s skalo, v resnici tudi sam s sabo. Izhodišče je bilo prelaz Passo tre Croci. Tam si takoj prevzet in očaran od gore Cristallo. Toda midva sva se napotila na nasprotno stran, proti gorovju Sorapiss --SORA PISS, to pomeni gorovje nad slapom. Lepa in enostavna steza vodi do koče Vandelli, en krajši del poti je opremljen. Po poti sva srečala veliko skupino skavtov ali tabornikov in nekateri so bili kar precej v težavah, ker niso bili navajeni na hojo v gorah. Je bilo prav zanimivo poslušati njihovo tarnanje..........No, do koče sva kar hitro prišla. Takoj sva krenila k bližnjemu jezeru, ki ima nenavadno barvo kot je razvidno iz slik. Nekaj bolj pogumnih se je tudi kopalo. Jezero ni zelo globoko, torej je voda hladna, a ne ledena. V koči sva rezervirala prenočišče in nadaljevala pot proti začetku ferate Vandelli, ki se nahaja 20 minut nad kočo. Najprej sva se morala povzpeti po šestih zaporednih lestvah, tako da sva se kar hitro dvignila. Potem se ferata nadaljuje po izpostavljenih policah, občasno se pot malo spusti navzdol, potem se zopet povpneš navzgor in dospeš na greben Col del Fuoco. Ta točka je zelo razgledna in bila je tudi najin cilj. Lahko pa bi tudi nadaljevala do bivaka Comici in do bivaka Slataper. Tam bi bilo potrebno prespati in potem nadaljevati pot po ferati Berti, ki vodi na izhodišče. Ker so bile vremenske razmere nestabilne, sva se odločila, da bova prespala raje v koči. Celo pot sva opravila pod soncem, ker je ferata v senci le v jutranjih urah in zato sva ob povratku, ko sva zapustila ferato, stopila do zgornjega jezerčka. Čim si stopil vanj, si se pogreznil v blato in je bilo prav prijetno. Tu zgoraj pa je voda dosti bolj mrzla. Na bližnjih pisanih travnikih pa je bilo rožic vseh vrst. Potem sva se vrnila do koče, se sprehodila okoli jezera in čakala polno luno, ki pa se ni hotela prikazati......in sva midva lepo zaspala pred njenim prihodom.
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Prelaz Tre Croci, v ozadju gora Cristallo1
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Lepa steza. 2
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Pri koči Vandelli3
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Jezero Sorapiss4
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Proti ferati 5
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Začetek po lestvah. 6
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Kar pecej jih je.7
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 8
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 9
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 10
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Greben Col di Fuoco in zaključek ferate. 11
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Vrnila sva se po isti poti. 12
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli Takoj sva namočila noge v vodo. 13
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 14
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 15
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 16
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 17
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 18
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 19
Gorovje Sorapiss - ferata Alfonso Vandelli 20
(+8)všeč
mirank25. 07. 2016 21:50:52
Poglej pod ZS...
všeč
bagi27. 08. 2024 14:21:59
Pogorje Sorapiss ima veliko lepih vrhov, a so nam, šodrovcem žal nedostopni. Ima pa veliko krasnih poti, ki so prepredene po celotnem območju. Že dolgo imava na spisku želja dvodevno prečenje s spanjem v koči San Marco, a trume obiskovalcev zasedajo vse postelje mesece vnaprej. Morda bo jesen prinesla kakšno spremembo, še bolj pa konec dopustov.

A tudi en dan je dovolj dolg za lep krog, ki ne zajema le običajnega ogleda jezera Sorapiss. Štartala sva z večjega parkirišča malo pod prelazom Passo Tre Croci in se čudila številnim avtodomom in šotorom vse do spodnje postaje sedežnice za Son Forco. Parkirišča so brezplačna, smeti pohvalno ni nikjer. Po razgledni poti 212 z imenom DolomiEu sva nadaljevala do koče Rif. Faloria in še naprej do Rif. Tondi. Od te koče so eni najlepših razgledov v Dolomitih nasmeh.

V nadaljevanju je okolje postalo visokogorsko. Po poti 512 sva se mimo Punte Nero povzpela na prelaz Sora la Cengia del Banco, od tam naprej pa po strmi gredini spustila na nasprotno stran. V pomoč so skobe in jeklenice, veliko pa je tudi z drobirjem posutih polic. Mimo ledenika Chiaccaiao Occidentale sva sestopila proti turkiznem jezeru Sorapiss, ob katerem se je trlo obiskovalcev. A vreme se je odločilo krepko popestriti dogajanje. Na hitro se je hudo pooblačilo in v daljavi je pričelo treskati. Vse je hitelo v smeri koče, vključno z nama. Vlilo se kot iz škafa, a midva sva že bila na varnem. Uspelo se nama je preriniti prav v kočo, na podlagi ustreznih izkušenj seveda velik nasmeh.

Po dobri urici deževja se je ozračje umirilo in vse stotnije ljudi so se hkrati začele valiti v dolino. Neverjetno in nepozabno. Vklopila sva vse svoje znanje in prehitevala levo, desno, spodaj in zgoraj. Predvsem turiste, precej manj je bilo pravih pohodnikov. Brez prehitevalnega programa bi se na izhodišče zagotovo vrnila uro kasneje. Ob zaključku pa je spet na vso moč sijalo sonce iz neskončne modrine neba. Krasna tura nasmeh.

Koordinate izhodišča (pod prelazom Tre Croci) : 46.556043, 12.198534
Parkirava na večjem in brezplačnem parkirišču malo pod prelazom Passo Tre Croci1
Spuščava se proti sedežnici Son Forca. Vsepovsod je polno šotorov, na fotki pa je romunski tabor :)2
Tukaj zavijeva levo na kolesarko in hkrati planinsko pot 212. Sledi makadamska cesta3
Od nje se kmalu odcepi razgledna in nadvse udobna pot DolomiEU, še kar z oznako 2124
Speljana je zložno in po visokem gozdu. Za pešake je to bistveno boljša izbira od kolesarke5
Na eni od razglednih točk …6
Prvo kočo Rif. Faloria izpustiva, ustavila se bova višje pri naslednji7
Razgledi so fantastični, kaj takega sploh nisva pričakovala :)8
Pri koči Rif. Tondi naju pozdravi hišni gospodar :). Tu si privoščiva jutranjo kavico9
Nadaljujeva po grebenu čez Monte Falorio 10
Vrhnje poti se drživa vse do sedla Forcella Faloria, kjer se priključi tudi spodnja 11
Ta pot ima oznako 223, ni preveč zahtevna, le popaziti je traba na nekaj mestih12
Podlaga je namreč peščena in jo voda hitro odnese. Ponekod so zato postavljene brvi13
Že grizeva v strmino. Tole je pogled nazaj na Monte Falorio14
Tole pa je pogled na nadaljevanje. Do sedla bova še dolgo hodila 15
Predvsem zaradi takih grap …16
In takih prehodov …17
A kljub vsem oviram dobro napredujeva in kmalu sva na predelu, ki sva ga gledala s sedla Faloria18
Še krepak zasuk na levo  in kmalu sva na sledečem sedlu Forcella Sora la Cengia del Banco19
Tu pogledava na drugo stran in kar takoj se v daljavi zablešči biser med jezeri … Lago del Sorapiss20
A najprej se morava po zagruščenih policah spustiti globoko v dolino21
Na težjih mestih so v pomoč tudi jeklenice22
Veliko je gladkih skal in ponekod so v pomoč pritrjena debla23
Tudi ponižnost prav pride :)24
Sva že precej nižje, a sestopa še zdaleč ni konec25
Marsikatera podrtija je povsem brez varovanja26
Končno sva v dolini. Na foki se dobro vidi, kako so številni nalivi razbrazdali melišča27
Na desni strani sledi manjše presenečenje, čisto pravi ledenik :)28
Pokrajino so že davno oblikovale nepredstavljive sile. Na fotki je verjetno okostje morske pošasti :)29
Približujeva se biserčku …30
Še drug pogled na ledenik in številne razpoke. Jezero ima posebno barvo ravno zaradi njega in podzemnih tokov31
Pri zaključnem sestopu naju začne spremljati grom, nebo pa na hitro potemni32
Pojavijo se prve kaplje in turisti lezejo od vsepovsod33
Cele množice se odpravijo v smeri bližnje koče, dež je vedno bolj intenziven34
Oba imava dežnika, zato prideva v zavetje še relativno suha. Ljudi je že vse polno, a uspe nama priti prav v kočo35
Po dobri uri močnega dežja in treskanja se vreme le umiri. Vse rine na prosto, a midva še počakava36
Predvsem naja zanima odločitev fronte, v katero smer se bo podala37
Kmalu začnejo sestopati stotnije. Uporabiti morava vse znanje, da se nekako  prebijava mimo številnih38
Ni ne kraja, ne konca. Za povrh je pot namočena od dežja in vse gre bolj po polžje39
Skupinsko pranje obutve ob potoku :)40
Na prelazi Tre Croci pa jasnina kot da ni padla kaplja dežja :). Še malo in bova na izhodišču41
Sledil le še prevoz na bližnje, pred turisti dobro skrito parkirišče. Tu bova prenočila le midva :)42
Pogled iz postelje :)43
GPS sled prehojenega. Nabralo se je 18 km in 1300 višincev44
(+7)všeč
bagi9. 07. 2026 19:07:25
Nekaj dni Fanesov je bilo dovolj za naju in rabila sva premik. Še najbolj naju je pritegnila gorska skupina Sorapiss in istoimensko jezero v njenem osrčju. Tam je običajno polno ljudi, a štartala sva zgodaj, pa še glavna turistična sezona se ni pričela. Da bova sama seveda nisva pričakovala, a da bo toliko raznih *vplivnežov in vplivnic* ob prvem jutranjem soncu pa tudi ne. Vsi se fotkajo, celo kamere imajo, srečala pa sva tudi Američanko z navijalkami v laseh velik nasmeh. Ko sva jo na poti prehitela sva malo debelo gledala, a kasneje sva hitro pogruntala razlog. Za snemanje ob jezeru je seveda snela navijalke, si uredila naglavni okras in se vsa frišna nastavljala objektivu v raznoraznih pozah zavijanje z očmi.

Jezero sva si ogledala z vseh zornih kotov, za dodatek pa sva bila priča še helikopterskemu reševanju. Neko dekle si je poškodovalo koleno in pešaka ni šlo več naprej. Naložili so jo v helikopter in odpeljali v dolino. Tudi sicer sva vsakodnevno poslušala znan zvok visoko na nebu, kar je vedno pomenilo samo eno …. novo reševanje.

Svoj mir sva našla takoj ko sva zavila na pot 216, ki se povzpne visoko nad jezero. Tu turisti pač ne hodijo, srečala sve le nekaj pravih pohodnikov. Popolnoma sama pa sva bila na poti 223, ki se vije po meliščih pod grebenom. Pot je krasna, ker melišča preči bolj ali manj vodoravno, za povrh pa sva bila deležna še globoke sence. Izstopila sva na sedlu Forcella Faloria, od tam pa nadaljevala v dolino po poti 212, imenovani tudi DolomiEu. To je krasna alternativa prašni cesti, ki se iz doline vije vse do koče Rif. Faloria. Sledil je še gozdni dostop do planine Larieto in lep krog je bil zaključen nasmeh.

Koordinate izhodišča (parkirišče Larieto) : 46.5509372N, 12.1759242E
Parkirava na majhnem parkirišču pred planino Larieto. Parkirišče je javno, a prepovedano za avtodome 1
Po poti 206 se spustiva na glavno cesto in mimo spodnjega parkirišča nadaljujeva v najino smer2
Nekateri vozijo avtodome velikosti avtobusa in še prikolo imajo za povrhu :)3
Najprej Passo Tre Croci, nato Lago Sorapis4
Prvo jutranje sonce. Po senčnem delu pod vrhovi se bova vračala5
Klasičen dostop do jezera po poti 209. Varoval je dovolj, so pa skale zlizane na visoki lesk6
Stopnice elegantno premagujejo večjo skalno stopnjo7
Čeprav sva zgodnja, so nekateri še bolj. Tu imajo ljudje vse sorte izkušenj, marsikdo bolj malo8
Za nevajenega takih poti so te strmine kar izziv9
Veliko je tudi mladcev, ki skušajo na vsak način ostati spredaj :)10
Velik obisk, veliko pravil. Nekaterih se jih držijo, drugih spet ne …11
V iskanju dobrih posnetkov so top pozicije že zasedene :)12
Že druga ekipa, pa tretja in četrta in tako naprej …13
Jezero bova v celoti obhodila. Pot je v nadaljevanju deloma grda, zato tukaj ni tistih z belimi hlačami in novimi čevlji :)14
Na nasprotni strani jezera se morava dvigniti15
Vzpon je kar konkreten, jezero pa se vidi iz povsem drugega zornega kota16
Obiščeva še kočo Rif. Alfonso Vandelli. Stoji nekaj stran od jezera, tako da še ni gužve17
Nad kočo se kar naenkrat pojavi helikopter18
Takoj je jasno, da bo pristal na bližnjem heliodromu19
Tole pa so množice, ki so prišle le uro za nama. Po pravici povedano, to ni še nič :)20
Hitro se odpraviva, ker del povratka poteka po najbolj obiskani 209. Nato bova nadaljevala po 21621
Tukaj je odcep, dobrega pol kilometra od koče22
Pot se požene strmo v breg, zato tu ni turistov23
Pogled nazaj na jezero …24
In pogled naprej, ko predelava konkretno strmino25
Krasen ambient :)26
Lepo se vidi pot po kateri bova nadaljevala27
Planinsko društvo na sedlu Forcella Marcuoira. Prišli so po spodnji poti 216 28
Midva zavijeva na zgornjo 223, ki tukaj niti ni označena29
Pogled nazaj na prehojeno. Od tam sva prišla30
Pogled naprej, za naju neznanka. Tu še nisva hodila31
Oznake so dokaj nove, se pravi da pot očitno vzdržujejo32
Tudi jeklenice so novejše sorte. Greva naprej, vrneva se lahko kadarkoli33
Ko predelava manjši greben zagledava nadaljevanje ….34
Sva že nekaj naprej. Pogled nazaj …35
Nisva vedela kaj lahko pričakujeva, ampak tole je super :)36
Tudi sneg je odlezel. To je namreč severna stran, ki je večji del dneva v senci37
Nadaljevanje …38
Tega je še veliko, a nikjer se nisva umikala39
Tole pa že poznava, sedlo Forcella Faloria40
Tu nekje bova obiskala še vrh Monte Faloria41
Vse skupaj je iz neke sorte peščenjakov, ki niso prav kompaktni :)42
Je pa čez njih speljana lepa pot43
Pogled na prehojeno. Spodaj se vidi vzporedna, a precej nižja 21344
Sedlo Forcella Nera. Tukaj sva hodila prejšnjič45
Ustaviva se pri Capanni Tondi, ki nama je precej bolj všeč kot spodnja koča Rif. Faloria46
To je ta spodaj. Obe pa imata krasen razgled daleč naokoli47
Zapustiva servisno cesto in se odpraviva po poti, ki sva jo nekoč že prehodila48
To je DolomiEu. Speljana je po naravnih poteh49
Ima tudi oznako 212 in je zelo udobna50
Še vedno sestopava po isti poti51
Ob zaključku prečiva glavno cesto in skozi gozd nadaljujeva proti izhodišču52
Krog je zaključen …53
GPS sled. Prehodila sva 22 km in 1200 višincev54
(+5)všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
         
Copyright © 2006-2026 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki