Seznam forumov / Slovenija / Goriško, Notranjsko in Snežniško hribovje / Goriška Brda

Goriška Brda

Natisni

turbo6. 01. 2019 16:03:20

Pešpot Drugmbernca

četrtek, 3.1.2019

Ker je v gorah pritisnil mraz in zavel hud veter, sva se s princesko odpravila na potep v Goriška Brda. Tam sva se sprehodila po poti imenovani Drugmbernca in se imela prekrasno. Nič drugače lepo, kot se imava v višjih in najvišjih gorah. Potep je bil tako čudovit, da sem se nemalokrat spomnil na Otona Župančiča in na stavek iz njegove Dume: "Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti."

https://tubojan.blogspot.com/2019/01/goriska-brda-drugmbernca.html

(+5)

djimuzl16. 04. 2019 17:05:05

Trcinka,
ena od pohodniških poti po Goriških brdih, se začne in konča pri gostilni Peternel. Vodi skozi Pristavo, se vzpne v Zagrad, preči vas Nozno, se pod Slapnikom spusti v dolino potoka z imenom Kožbanjšček ter po cesti popelje mimo Krčnika in Korit nazaj na izhodišče. Hoje je približno tri ure.
To nedeljo je vremenska napoved po Sloveniji kazala sivo podobo, zato sva se razgledov (raz)vajena raje napotila v med češnje, trse in oljke. Burja, ki nama je na odprtem z veseljem kuštrala lase nasmeh

, je bila tokrat najina sopotnica - ob njenih odmorih pa temperature kar visoke, saj se je kasneje v širšo scenografijo Trcinke vključilo še sonce. Letini briških češenj kaže dobro, za trto je napoved še prezgodnja, oljke pa tudi bodo.. nasmeh

Pot je dobro označena, nezahtevna, vodi skozi zanimive, manj znane kraje. Z ovinkom do vasi Kožbana, po kateri nosi ime prej omenjeni potok, sva se nehote izognila njegovim slikovitim koritom z imenom Krčnik. Bo pa na sporedu naslednjič nasmeh

Razpirajoči oblaki so razpotegnili najina usta..

Kip Nepomuka na mostu pri Peternelu. Hvala, tulipan!

(+3)

nordijc27. 09. 2021 12:26:21

Poti po Brdih je kar 9, od 4 do 12 so dolge in vse označene res odlično. V vsakem razpotju je tudi na tleh oznaka kako zaviti in da se razblini vsak dvom, par 10 m po razpotju še rumena markacija potrdi pravo pot. Da o lepih razgledih na vsaekm koraku ne govorim. Pa sploh nisem iz tstih koncev. Tu je zloženka z vsemi potmi: https://www.brda.si/katalogi_in_prospekti/2013121113410733/Pohodne%20poti%20po%20Brdih/

(+1)

Todi23. 01. 2022 18:49:49

Goriška Brda so tudi pozimi lepa, pa še gneče ni, ...

(+3)

ločanka11. 01. 2024 17:37:11

V bistvu sem bila vsaj jaz v Goriški Brdih včeraj prvič. Le enkrat na eni trgatvi, a takrat ogledov ni bilo. Le ena stvar me je resnično vlekla v ta konec in to že veliko let in sicer potok Kožbanjšček in njegove banjice, v zadnjem času je bilo pa slišati tudi o zanimivi soteski, ki se ji reče Krčnik. No, stolp Gonjače je bilo pa tudi potrebno videti, saj so ga eni v zadnjem času preizkusili že večkrat nasmeh

. Včeraj je pa malenkostno obstojala tudi nevarnost, da bi te burja z njega kar povlekla in bog ve kje odložila. Zato se pretirano dolgo gor nisva zadrževala, sva raje pohitela v avto na toplo. Je bilo pa kar potrebno stisniti zobe za šklocanje z aparatom, saj bi bilo res škoda brez teh spominov domov.

Kot vedno, so tudi tokrat pritegnili zasneženi vršaci Julijskih Alp, Karnijcev in tudi Dolomitov. Tam na obzorju so bili in ne moreš se upreti skušnjavi, da si jih ne bi vsaj malo približeval. Skoraj na vse strani so v pogledu zaključevali obrobje Goriški Brd. Krasno!

posnetek z novega visečega mostu v Solkanu

smreka pri razglednem stolpu Gonjača se je najbrž zaradi vetra že nagnila

pogled s stolpa v Italijo in na gore tam zadaj, Karnijci in Dolomiti so

tale gora najbolj markantna v smeri Italije

polno cerkvic in hribčkov, to je svet Goriških Brd

začetek soteske Krčnik, naravna znamenitost, kakšen km višje

varovalna ograja, a pri otrocih je potrebno biti zelo previden

sedaj pa še po drugi stezici do potočka, malo nižje

še vedno čaka v vasici Brdice pri Kožbani

bleščalo se ni samo sonce, temveč tudi morje

ponovno v Kanalu, pripeljala sva se preko Liga

(+10)

bagi15. 02. 2024 13:45:26

Solkan - Sabotin - Goriška Brda

Goriška Brda še nisva raziskovala, zato je ideja hitro padla na plodna tla. V bistvu sva hotela narediti le greben Sabotina, a se nama ni dalo vračati po isti poti. Tudi krog čez Plave in Sveto Goro sva že hodila, pa nama je bilo tokrat predaleč. Tako ni preostalo drugega, kot da se podava v nove kraje nasmeh

.

Štartala sva v Solkanu in se po Južni poti mimo Tita povzpela na Sabotinov greben, malo naprej pa še na najvišjo točko. Po kratkem obisku v domu sva nadaljevala grebensko pot v smeri Korade. Pot sva zapustila med lovsko kočo in Vrhovljami, spustila pa sva se levo proti Brestju. Od tu se je že dobro videla panorama Goriških Brd. Hribček pri hribčku in kup vasic ter cerkva. Vmes pa seveda vinograd pri vinogradu. Le briških češenj v začetku nisva nikjer zasledila velik nasmeh

.

Prehodila sva zaselek Figovico in se nekaj malega spustila v grapo, na nasprotni strani pa dosegla Kojsko. Tu sva že sledila Karnjuko, eno od tematskih poti Češnjevega cveta (tukaj). Po njej sva se tudi spustila vse do glavne ceste v dolini Soče in za zaselkom Podsabotin za kratek čas prešla mejo z Italijo. Želela sva namreč pogledati nov most čez Sočo, namenjenega kolesarjem in pohodnikom. Lep je, ni kaj in tudi okolica je vzorno urejena. Do izhodišča sva se vrnila tik ob Soči, ker je le ta imela nizek vodostaj. V nasprotnem primeru pa tega absolutno ne priporočam in je bolje ubrati malo daljšo pot skozi Solkan. Več podrobnosti sledi v fotozgodbi ...

Koordinate izhodišča (Solkan - železniška postaja) : 45.974951, 13.648453

Parkirava pri železniški postaji v Solkanu, kjer prav nemarno piha

Tudi čez most ni nič bolje, zato razmišljava kaj so napovedali vremenarji

Takoj za robom se veter preseli neznano kam, midva pa se usmeriva na Južno pot

Smer je seveda dobro označena in še bolje uhojena, poteka pa po slovenski strani

Tudi sonce se počasi prebuja in zaspano pogleduje na pokrajino

Višje je sonce, bolj je toplo in počasi lupiva oblačila

Kdo ne prepozna teh kupov kamna, ki so v biši Jugi dražili Italijane :)

Sv. Valentin s poreklom iz 14. stoletja. Celoten kompleks teritorialno pripada tako Sloveniji kot Italiji

Po grebenu poteka tudi del poti Juliana Trail, vse skupaj okoli 270 km dolge

Spodaj pa mirno teče *krasna, bistra hči planin*

Takih in drugačnih ostankov bova v nadaljevanju videla še mnogo

Še prej pa zavijeva proti Domu na Sabotinu. Ob njem je spomenik vojakom iz Poljske

Postrežba je hitra, oskrbnik prijazen, kavice pa tu ne priporočam

Nadaljujeva v smeri Korade, v bistvu pa slediva Briško pot miru

Greben je na tej strani precej bolj skalnat kot od Sv. Valentina do Doma pod Sabotinom

Markacij je dovolj, marsikatera je narisana povsem na novo ali obnovljena

Spodaj pa še vedno Soča, ki se kot kača vije po dolini

Pozabljeni vrh. Napise na tabli je že uničilo močno sonce, kar sva opazila še marsikje

Greben se počasi spušča, skale zamenja gozd, pot pa postane prijetnejša za hojo

Kmalu prideva v bolj urbane kraje. Na desni je na novo zasajen oljčnik

Tudi hotel se najde, le na Booking-u ga še ni :). Za tiste, ki ne vedo … na stavbi je napis *Hotel Mrva*

Lovci imajo v teh robeh očitno dober rajon. Kar nekaj opazovalnic stoji naokoli

Lep dan se je naredil, vetra nikjer več, hoja je pravi užitek :)

Tudi tale čreda uživa in se greje na soncu

Baby markacija :). Vse skupaj je veliko približno decimeter

Zapustiva povezavo Sabotin - Korada in zavijeva levo v Goriška Brda

Pokrajina se takoj spremeni, po *brdih* je kup vasic, predvsem pa vinogradov

Nova cesta proti Kojskem. Nekaj asfalta nama ne uide, že zaradi goste poseljenosti

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Kojskem

Ne greva direktno skozi vas, ampak se po obrobju dvigneva do cerkve, ki sva jo videla že od daleč

To je Sv. Križ, ki stoji na vrhu hriba. Cerkev sva opazovala že iz Brestja na drugi strani doline

Spuščava se proti naslednji vasi, Hum poimenovani

Tu v največje veselje najdeva odprt lokalni bife, pa še odlično kavo imajo :)

Del teh odkrivava danes. Začela sva z Briško potjo miru, že nekaj čas hodiva po Karnjuki

Pot je prijetna, makadamska, vse naokoli pa je obdelano in komaj čaka pomladi

Zaradi južne lege in nagnjenih pobočij je tu predvsem veliko vinogradov

Terase pod nama so čisto na novo narejene. Še vedno so tam delovni stroji

Hmmm, skušnjava je velika, a ostaneva pri palicah :)

Dom upokojencev Podsabotin. Le kaj so mislili projektanti, da so ga postavili tik ob glavni cesti

He, he … ta dva mučenika imata precej dela s sodom :)

Pot naju vodi tik ob meji in kmalu bova v Italiji

Bivši mejni prehod, ki mu niti ne vem imena

Še mejnik iz 1947, ko je padla Rapalska meja

Sva že v Italiji. Če ne bi imel zemljevida, tega niti ne bi vedel :)

Tole nenavadno skulpturo v obliki klopi zaslediva že petič, prvo na Sabotinu

Hidravlična preša muzejske vrednosti v obliki neke sorte umetniške instalacije na prostem

Vinogradniško posestvo Castel San Mauro, kjer se da tudi prenočiti

Tik za posestvom prestopiva v Slovenijo in nadaljujeva proti novem mostu čez Sočo

Tu poteka pešpot in kolesarka, promet z drugimi vozili ni dovoljen

Lep in eleganten most je doživel svojo otvoritev konec leta 2022

Pogled z njega daleč seže in skupaj z cestnim in železniškim mostom tvori Tromostovje :)

Soča je nizka, zato se na izhodišče odpraviva tik ob obali. Opozorila glede vodostaja so povsod

Ne zastonj. Ob povišani gladini tu nimaš kaj iskati

Ne, ni še poletje :) Ostali v puhovkah, mladinec pa se nastavlja kolegu za Youtube posnetke

Tukaj malo grešiva, a drugače kot čez železno cesto ne gre

Zaključek ture, bliža se tudi večer. Lep krog sva imela in še lepši dan :)

GPS sled. Nabralo se je 24 km in 1000 višincev

(+9)

ejti15. 02. 2024 16:20:42

Krasen potopis, kot vedno!

(+2)

JTrogar18. 02. 2024 09:59:22

Čudovito potepanje sta opravila, tako kot vedno. Sem vama kar malo favš.
Želim vama še veliko takih.
Mateja, še vedno se spomnim tvojih sladkih dobrot pod Ojstrim vrhom.
Lp in varen korak izpod lepih Golte, Janez nasmeh

(+1)

turbo14. 07. 2024 15:46:44

6.7.2024

Tokrat sem se obiska Brd lotil iz Humina/Gemona del Friuli, z biciklom. Tja grede skozi Čento/Tarcento in Krmin/Cormons, nazaj grede pa skozi Čedad/Cividale del Friuli. V Brdih mimobežno skozi Medano in Dobrovo do Nebla, tam sem posedel, pretegnil noge in si privezal dušo. Na meji podobno kot v Ratečah karabinjerji, samo pomahali smo si v pozdrav, kdo ve, če ne bodo v doglednem času tam spet zapornice, kot so nekdaj bile. Popotovanje, kar stodvajset kilometrov se je nabralo, skozi mesteca ino vasice nadvse prijetno, čisto nekaj drugega kot izza volana, saj zlahka stopiš z bicikla in si kaj ogledaš, narediš posnetek ali dva, se s kom pozdraviš, izmenjaš par besed. Ni kaj, še en krasen dan, še en čudovit spomin nasmeh

https://tubojan.blogspot.com/2024/07/humin-goriska-brda-humin-kolesarjenje.html

-> posnetek prevožene poti