Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Kukovi špici (2427 m)?
Glasuj
Seznam forumov / Slovenija / Turno smučanje / Frekvenca srca pri turnem smučanju

Frekvenca srca pri turnem smučanju

Natisni
1mitjas21.12.2011 14:59:03
Malo daljši, a v bistvu tak je bil naslov moje diplomske naloge na Fakulteti za šport. Od takrat je preteklo že več kot šest let in mogoče bo koga zanimalo.

Po prvih turah v oktobru se sezona očitno začenja. Za večino ljudi smo dobili presenetljive rezultate, tu bom objavil zaključek, za tiste, ki jih zanima več pa je priloženo celotno delo.

Frekvenca srca je splošno uveljavljen parameter spremljanja stopnje obremenitve pri aktivnosti. Enako obremenitev različni posamezniki premagujemo z različnim naporom. Namen naše naloge je bil spremljanje frekvence srca pri začetnikih turnega smučanja in ugotavljanje kako se frekvenca srca razlikuje med posameznimi deli ture, med spoloma in pri različnih vodnikih.

V nalogi je sodelovalo 31 študentov in študentk Fakultete za šport, 20 moških in 11 žensk. Povprečno so bili stari 22 let, bili so različno telesno pripravljeni, na dan meritev pa so bili zdravi.

Namen diplomskega dela je v največji možni meri seznaniti čim širši krog ljudi o frekvenci srca pri turnem smučanju, pomenu njenega merjenja, razlikah o vloženi energiji med študenti in študentkami in seveda o sami telesni pripravljenosti, ki jo zahteva turno smučanje. Prav tako smo se posvetili razlikam med vzponom in spustom, saj mnogi mislijo da so z osvojenim vrhom turo zaključili in da za smučanje ne potrebujejo nobene moči. Vse to bo pomagalo pri načrtovanju in izvajanju tur na smučeh, tako turnosmučarskim začetnikom, mojstrom turnega smučanja kot tudi stroki. Upamo tudi, da bo naloga odvrnila ljudi od precenjevanja svojih sposobnosti, kar je še vedno eden izmed glavnih vzrokov za nesreče v gorskem svetu.

Med vzponom in spustom nismo opazili nobenih razlik, čeprav gre za povsem ločena dela ture, tako po trajanju, kot po načinu gibanja. Ravno tako do statistično pomembnih razlik ni prišlo med moškimi in ženskami, zgodilo se je ravno obratno od pričakovanega, ženske so imele nižjo povprečno frekvenco srca. Ugotovili smo tudi, da različni vodniki nimajo vpliva na frekvenco srca, saj se vsi trudijo svoj tempo čimbolj prilagoditi skupini, ki jo vodijo.

Turno smučanje je ena najlepših dejavnosti v zasneženem gorskem svetu. Naporna je toliko, kot si naporno naredi turni smučar sam. Intenzivnost napora si uravnava s tempom hoje in spuščanja. Če želi uživati v lepotah gora in v gibanju po svežem zraku, bo tempo napredovanja počasnejši. Če si želi večjega telesnega napora, pa bo tempo temu primerno hitrejši. Ob ustrezno izbranem terenu, oziroma turi, je turno smučanje primerno tako za začetnike, kot tudi za izurjene turne smučarje, take, ki so kondicijsko dobro ali le povprečno pripravljeni.

Celotno delo pa najdete na www.mitja.alpinizem.net
(+1)všeč
lynx21.12.2011 17:04:09
Zanimivo, moje izkušnje pa niso take. Dolgrede mi frekvenca hitro skoči proti maksimumu, razen če je res konsistentno enak sneg in mu zaupam. Ponavadi so pa redni predahi nujni. zadrega
(+1)všeč
enjanez21.12.2011 18:50:38
Tudi pri meni je frekvenca utripa višja pri spustu. Res pa imam 33 let več od povprečja. mežikanje
všeč
1mitjas21.12.2011 19:58:57
Saj se je to dogajalo tudi tukaj. Frekvenco smo merili celoten čas ture, izvzeli smo počitek na vrhu in potem izračunali povprečno frekvenco srca v vzponu in povprečno v spustu. Pri spustu je seveda precej skakala in se umirjala med odmori. Celoten čas spusta(vključno z odmori) pa je bila precej podobna celotnemu času vzpona(vključno z odmori).
(+1)všeč
1mitjas21.12.2011 20:04:23
Še setavek iz dela, ki pojasni metodo:

Tura na 2003 metre visoko Lanževico je potekala v okviru rednega programa, pri predmetu Planinstvo, na Fakulteti za šport. Izhodišče je bilo pri koči pod Bogatinom na 1513 metrov nadmorske višine. To pomeni, da so študenti opravili 490m relativne višine gor in prav toliko dol. Tura je skupaj trajala 4 ure in 4 minute. Od tega je bilo 2 uri in 24 minut vzpona in 1 ura in 40 minut spusta. Daljši odmor na vrhu ni bil vštet v čas ture. Tura je bila v celoti opravljena na smučeh.

Pri vzponu in spustu bi pričakovali razlike, saj gre za povsem ločena dela ture, tako po načinu gibanja, kot po trajanju napora (vzpon 2 uri in 24 minut, spust 1 ura in 40 minut), pa kljub temu ni prišlo do razlik. Povprečne vrednosti frekvence srca za moške so bile pri vzponu 142,9 ± 12,6 in pri spustu 143,8 ± 12,5. Te vrednosti se zelo približajo vrednostim iz raziskave Sevška (2000), kjer prav tako med vzponom (145 ± 13) in spustom (146 ± 11) pri turnem smučanju niso izmerili razlik. Frekvence srca naših merjencev so za 2 udarca v minuti nižje, tako pri vzponu kot tudi pri spustu, kot pri raziskavi Sevška (2000). Če bi gledali starost bi pričakovali obratno, saj sta bila turna smučarja v omenjeni raziskavi skoraj 30 let starejša kot naši merjenci. Znano je, da se z leti frekvenca srca znižuje (De Vris, 1976). Manjšo frekvenco srca v našem primeru lahko pojasnimo tudi s tempom skupine. Vedeti je treba, da sta v raziskavi Sevška (2000) sodelovala dva izurjena turna smučarja. Celo turo sta imela dokaj hiter in enakomeren tempo, ki je bil prilagojen njunim telesnim sposobnostim in tehničnemu znanju. Oboje je bilo na visoki ravni. Naša skupina pa je bila sestavljena iz 12 študentov fakultete za šport, ki so praviloma kondicijsko dobro pripravljeni, a so imeli velike težave s tehniko napredovanja s turnimi smučmi. Na omenjeni turi so skoraj vsi prvič stali na turnih smučeh. Tako je bil tempo prilagojen tistemu študentu, ki je imel z napredovanjem največ težav. Verjetno je rezultat tako nizke frekvence srca kombinacija dobre kondicijske pripravljenosti študentov in počasnega tempa napredovanja, ki je posledica slabega tehničnega znanja hoje na turnih smučeh. Da razlik v frekvenci srca med vzponom in spustom praktično ni, lahko pojasnimo s taktiko vodenja ture, h kateri sodi tempo napredovanja z odmori in izbira terena. Vsak vodnik med vzponom vodi skupino tako, da je tempo napredovanja čim bolj enakomeren in tako hiter, da mu lahko brez težav sledijo vsi udeleženci skupine. S tem se tudi frekvenca srca pri udeležencih skoraj ne spreminja. Po začetnem ogrevanju doseže določeno raven, ki se zmanjša le ob krajših postankih. Med spustom pa je tempo nekoliko drugačen. Ves čas spuščanja s smučmi je potrebno smučanje neprestano nadzorovati. Spreminjajoči sneg vpliva na hitrost spuščanja po strmini. Turni smučar mora imeti pri smučanju v vsakem trenutku toliko rezerve, da se lahko takoj ustavi. Zaradi tega in zaradi konfiguracije terena, ki je v gorah zelo razgibana, prihaja pri spustu do večjih nihanj v frekvenci srca. V zahtevnem terenu frekvenca močno naraste, lahko tudi blizu maksimalne frekvence, v ravnih, nezahtevnih delih, pa se lahko umiri skoraj do stanja v mirovanju. Prav zaradi teh nihanj, pa je povprečna frekvenca srca verjetno med vzponom in spustom podobna.
(+1)všeč
lynx21.12.2011 20:08:04
to bolj namiguje, da so testiranci dovolj pogosto in dovolj dolgo počivali. Bolj zanimiva bi bila primerjava srednjih frekvenc samo med obremenitvijo.
(+1)všeč
sla22.12.2011 8:30:05
Zanimivo. Mitja, ali misliš, da bi se rezultati kaj razlikovali, če bi imeli drugačno turo z drugimi udeleženci? Lanževica spada med lahke turne smuke z relativno nizko višino vzopna in položno smučarijo, pa še "difovci" navadno imajo kondicijo. Če bi vzeli VDV, tu pa je z Rudnega polja skoraj dvakratna višinska razlika in tudi daljša tura s strmim vršnim vzponom, smučarija pa tudi na začetku dokaj zahtevna. Povprečni turni smučar pa običajno pridobiva kondicijo z morebitnimi poletnimi vzponi in jo povečuje tekom zime.
(+1)všeč
1mitjas22.12.2011 10:33:21
Lynx- za primerjavo samo med obremenitvijio bi vsak študent moral pritisniti tipko na uri, vsakič ko bi se ustavil za počitek. Tako bi izgubili dosti podatkov, saj se ljudje motijo in ni rečeno, da bi uro vklopil nazaj. Dovolj natančno izločit odmore glede na same grafe frekvence pa tudi ne gre, vsaj ne z mojim znanjem statistike. Poleg tega smo želeli podatek iz celega spusta, res da gre bolj za intervalno gibanje, vendar pa je bil podatek za nas zanimiv.

sla: po mojem mnenju bi bila frekvenca srca med vzponom in spustom podobna pri večini smučarjev, ne glede na turo. Verjetno pa bi bila višja, kot smo jo dobili mi, saj je bila naša res nizka, tempo pa počasen. Sam sem imel na turah, ki sem jih spremljal povprečno frekvenco 100 utripov na minuto, približno kot bi se sprehajal po mestu. Če bi bila skupina manjša in bolj homogena, bi bila frekvenca višja, seveda odvisna od tempa in napora, ki ga v turo vloži smučar.
(+1)všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2021 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki