Cerkvice na Polhograjskih hribih
|
| alyas22. 09. 2015 20:14:13 |
Pri načrtovanju nedeljskih kolesarskih izletov, si ponavadi na turi vedno izberem in ogledam še kako zanimivost ob poti, … in ker so Polhograjski hribi kar na gosto posejani s cerkvicami (običajno stojijo na vrhu vzpetin), ki so lahko že same po sebi dober cilj, jih tokrat obiščemo malo več - tistih okoli Horjula in Polhovega Gradca. V lepem vremenu so tudi razgledi čudoviti, edina pomanjkljivost spoznavanja tovrstne kulturne dediščine pa so zaklenjena vrata cerkvic in žal se notranjosti ne vidi.
Kako pripeljati iz LJ do izhodišč Dobrova, Horjul ali do Polhovega Gradca, na tem mestu ni treba opisovati, bom pa svojo turo razdelil na dva dela, saj je vsak krog iz LJ dolg okrog cca 70 km.
Polhograjske cerkvice - I. del:
Dobrova (cerkev Matere Božje) - Sv.Urh - Zaklanec - pr҅҆ Rožnik - Koreno (sv.Mohor) - Ulaka - Samotorica (sv.Mihael) - Butajnova (sv.Ana) - Žul - Setnik - Mala Voda - Briše (sv.Trije kralji) - sv. Martin - Polhov Gradec
Za to turo je najbolj primerno uporabiti gorsko kolo z dobrimi in širokimi gumami, saj je kar precej vožnje po makadamu/gozdne ceste in poti/: od Rožnika do Korena, od Ulake do Samotorice, od Kuclja do Žula, čez Setnik, čez V.vrh do Male vode in potem še večji del ceste od Briš do sv.Martina. Od Butajnove čez Setnik so stranske in gozdne ceste slabo označene, tako da vam kakšna navigacija ali pa vsaj lokacija na telefonu pride zelo prav. Čeprav smo kolesarili mimo številnih hiš, kmetij in njihovih dvorišč, pa na tej poti ni bilo odvezanih oz. nevarnih psov  .
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| alyas26. 08. 2016 17:13:01 |
Polhograjske cerkvice - III.del
Osolnik (sv.Mohor in Fortunat) - sv.Barbara - sv.Andrej (krožno iz Sore)
Vzpon na Osolnik lahko pričnemo iz vasi Sora, kjer se pri markantni cerkvi sv.Štefana odcepi dobro označena pohodniška pot in asfaltna cesta v hrib Hom. Klanec oz. strmina se kar kmalu povečata na okoli 15% in potem do konca asfaltne ceste cca 3km nič kaj ne pojenjata, do sedla pod Osolnikom (kmetija Rožnik s turistično ponudbo) pa potem sledi nekoliko lažji makadamski del.
Od kmetije na sedlu na Osolnik so ob peš - poti oznake za prepoved vožnje s kolesi, tudi sicer se na vrh, kjer stoji cerkev sv.Mohorja, zaradi hude strmine zelo težko prikolesari. Zaradi kolesarjem neprijaznih napisov, se spustimo nazaj na sedlo in upoštevajoč prej napisano, ne iščemo kolovoznih poti mimo kmetij čez gozdne jase na sv. Barbaro, čeprav bi nam te bližnjice do tja precej skrajšale pot.
Spust proti dolini Hrastnici je zelo strm in poteka po slabših gozdnih cestah, v prvih križiščih gozdnih cest se držimo desne, nato pa navzdol vedno naravnost po glavni oz. večji cesti. Spuščamo se par km vse do velikega peskoloma na desni, kjer čez most prečimo hudournik in se usmerimo proti sv.Barbari. Do cerkvice je kak 1,5 km strme, a lepe razgledne asfaltne ceste ob lepih travnikih in pokošeninah. V dolino Hrastnice se lahko vrnemo po isti cesti ali pa po slabši gozdni poti takoj nad cerkvijo in čez t.i. Grič.
Iz doline Hrastnice do sv. Andreja sledi nov vzpon (cca 2,5km), ki spet poteka po dokaj strmi asfaltni cesti čez gozd, ko pridemo na sedlo, pa najprej opazimo oznake za prijazno gostišče Rupar z velikim parkiriščem, od tam naprej pa kmalu zagledamo tudi naš cilj - razgledno cerkvico sv.Andreja.
V dolino Hrastnice se vrnemo po isti cesti, od tam pa naprej proti Škofji Loki oz.Puštalu, če pa klancev še nimate dovolj, lahko po dobre 1/2 km v desno izberemo odcep čez Jurčkov graben za Osolnik, ki vodi navzgor čez hrib in potem ponovimo začetni del do Sore.
Variantne poti so na zemljevidu označene rdeče in so tehnično težje.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
| (+2) | | |
|
|
|
|
| urbe26. 08. 2016 19:21:20 |
»/…/ Zaradi kolesarjem neprijaznih napisov, se spustimo nazaj na sedlo in upoštevajoč prej napisano, ne iščemo kolovoznih poti mimo kmetij čez gozdne jase na sv. Barbaro /…/«
Kolikor je meni znano je Anžič hudo alergičen na kolesarje, ki se vzpenjajo (in kolesarijo) k cerkvi (zato tudi oznake ob makadamu, slika 11); tiste, ki so šli čez njegovo dvorišče k sv. Barbari pa je pustil na miru (vsaj mene je). OK, dopuščam možnost, da je zdaj drugače – minilo je že kar nekaj let, kar sem bajkal to varianto 
| (+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.