Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Viševniku (2050 m)?
Glasuj
Seznam forumov / Slovenija / Dolomiti / Catinaccio d'Antermoia

Catinaccio d'Antermoia

Natisni
jax11. 09. 2012 18:53:25
Torej, letošnjo sezono se je nekako spodobilo zaključit še z vzponom na eno malo višjo goro. Tako sva v nedeljo in ponedeljek dva slovenska hribovca naskočila Catinaccio d'Antermoia, 3004 metre visok vrh v Dolomitih nad dolino Fasse. Čeprav še nimava nekih posebnih izkušenj s tujimi gorstvi, se je izbira izkazala za popolnoma posrečeno.
Sicer pa takole: začetek ture v dolini Fasse v naselju Pera di Fassa, zaselek Rualp, na višini okrog 1350 metrov. Tu sva v nedeljo okrog pol treh popoldne parkirala in začela vzpon proti koči Gardeccia. To je nemara najmanj prijeten del ture. Začne se po dokaj strmi stezi naravnost iz vasi, vendar se ta pot že po manj kot pol ure hoje priključi asfaltirani (a zaprti) cesti proti koči. V nadaljevanju pot nekaj časa sledi tej cesti, nekaj časa pa kažipoti usmerjajo na vzporedno makadamsko pot. Po nekaj več kot uri (če se prav spomnim) hoje sva naposled prišla na uravnavo na višini okrog 1950 metrov, kjer stojita koči Gardeccia in Stella Alpina (pa še tretja, Catinaccio, ki pa je zaprta). Do tu se da priti tudi z nekim avtobusom iz doline, pa tudi sedežnice lahko skrajšajo del poti, seveda vse proti plačilu. Sicer pa sva bila tu končno v visokogorju, svet je postal lepši in napredovanje prijetnejše. Nadaljnjih 45 minut hoje naju je privedlo do novih dveh koč, Vajolet in Preuss, pod ostenji Catinaccia, Vajoletskih stolpov, pa tudi - že - našega cilja Catinaccia d'Antermoia. Prvi dan naju je čakala še ura hoje od teh dveh koč po dolini navzgor do sedla Principe med vrhovoma Catinaccio d'Antermoia in Valbona (na višini 2600 metrov), na katerem leži tudi koča Rifugio Passo Principe, kjer sva prenočila. Gre za zelo majhno kočo, skorajda vzidano v steno na polici. Sicer pa je zelo lepo urejena, osebje pa zelo prijazno, deležna sva bila okusne in obilne večerje ter nekaj nemškega piva. Poceni sicer ni, ampak to je pač treba pričakovat. Po večerji še malo ostala v jedilnici z ostalimi gosti, ob desetih pa nastopi nočni mir (ni čisto tako kot na Kredarici ...).
Naslednji dan, torej, po zajtrku in spodobni kavi naskočiva vrh Catinaccio d'Antermoia. Na vrh sva se povzpela po zahodni ferati in ga dosegla po 55 minutah. Pot ni nič posebnega, nekje na nivoju slovenske na Mangart, morda kako malce težje mesto, ampak res se ni ničesar za bat. Stanje varoval ok, par klinov je izpuljenih, ampak nobeden na kritičnem mestu. Na vrhu pa obsežen razgled, sicer ozračje ni bilo dovolj čisto za kak Ortler, ampak tja do Marmolade se je pa že videlo. In na drugo stran do krnice in jezera Antermoia, kamor sva sestopala. Ta sestop - po vzhodni ferati - je malo bolj zoprn, ker je teren na mnogo mestih kar precej krušljiv in naložen, ampak kar gre (pa saj smo tega itak Slovenci že vsi vajeni ...). Pot sicer v redu zavarovana, zajle so malo bolj (italijansko) ohlapne kot na zahodni ferati, ampak ko sem se tega enkrat malo navadil mi je postalo celo všeč. Najbolj zoprn je spodnji del, ko gre predvsem za strmo skrotje, zavarovano le tu in tam, ampak zahteva ultra previdnost. Naposled pa se le znajdeva na meliščih krnice Antermoia. Od tam takoj na njeno ravno dno, potem pa do luštkanega jezerca. Tudi tu je v bližini koča (ja, res jih ne manjka), kjer se ustaviva za malico in par fotk, nato pa kar hitro (v ca. dveh urah) sestopiva še preostalih 1300 višinskih metrov skozi kraljestvo svizcev, nato pa prav tako zelo lepo dolinico Val de Udai vse do Pere. Sem se vrneva nekaj čez drugo popoldan. Ture in gorskih užitkov je sedaj konec, čaka pa nas zgolj še lepih 250 kilometrov (kake 3 ure in pol) do Nove Gorice, sopotnika pa še nadaljnji dve uri na štajerski konec ...
Tura je zelo lepa in priporočljiva, naredimo lep krog skozi gore, v katere sicer le redko zahajamo. Poti so dobre in vselej dobro označene, zgornji del pa tudi dobro zavarovan in ne pretežak. Ravno tako je dovolj tudi koč (čeprav je glede lokacije nemara najbolj primerna ravno najvišja - Passo Principe). Gore so krasne, stene navpične, okolje pa super urejeno. In seveda - osvojite tritisočak s krasno pozicijo in lepim razgledom ter dobite še mnogo idej za nadaljnje ture. Še sploh, ko sva se nazaj grede spuščala s prelaza San Pellegrino, mi je bilo ob pogledu na Civetto jasno, da bo treba čim prej tudi tja gor. Letos najbrž ne, ampak pride na vrsto.
Catinaccio d'Antermoia Z izhodišča1
Catinaccio d'Antermoia Koča Stella Alpina2
Catinaccio d'Antermoia Cilj ture - Catinaccio d'Antermoia3
Catinaccio d'Antermoia 4
Catinaccio d'Antermoia Proti vstopu ferate5
Catinaccio d'Antermoia Vrh Catinaccio (ne cilj ture!)6
Catinaccio d'Antermoia 7
Catinaccio d'Antermoia Na vrhu ...8
Catinaccio d'Antermoia V daljavi Marmolada9
Catinaccio d'Antermoia Jezero Antermoia, v ozadju Catinaccio d'Antermoia10
Catinaccio d'Antermoia Sestop po Val de Udai11
(+2)všeč
bagi6. 10. 2025 11:51:22
Catinaccio d'Antermoia, oziroma Kesselkogel sva prvič obiskala pred leti, ko sva Dolomite Rosengarten raziskala podolgem in počez (tukaj). To je bil najin prvi obisk Dolomitov sploh in takrat sva bila nad videnim navdušena nasmeh. Zato sva se tokrat z lahkoto odločila za ponovitev dela poti, le dostope sva izbrala druge.

Štartala sva v vasi Muncion nedaleč od bolj znane Pozza di Fassa. Kakšnega posebnega parkirišča za obiskovalce tu ni, je pa ob robu ceste prostora za cca 20 avtomobilov. Nekaj je tudi urejenih parkirišč, a so v privatni lasti. Po dobri asfaltni cesti sva nadaljevala v smeri koč Rif. Gardeccia in Rif. Stella Alpina. Cesta je že na začetku označena kot zaprta za javni promet, a nekaj avtomobilov je vseeno peljalo mimo naju. Pred Rif. Gardeccia je tudi veliko parkirišče, tako da naj se vsak odloči po svoji vesti.

Sledil je vzpon do koč Rif. Vajolet in Rif. Breuss in še naprej do koče Rif. Passo Principe. Toliko koč kot v Rosengartnu vidiš le malokje. Če sem prav štel, jih je v visokogorju dvanajst, le malo nižje pa so vsaj še štiri. Tudi to kaže na priljubljenost tega območja Dolomitov. Kakorkoli že, sledil je vzpon na tritisočaka Kesselkogel. Niti slučajno nisva bila edina, na isti cilj se je podala cela stotnija eek. Nekako sva rešila tudi ta izziv in se po drugi strani gore spustila do prelepega jezera Lago d'Antermoia. Tudi tu je bilo seveda polno ljudi, tako da sva si vzela čas le za krajši postanek pri koči Rif. Antermoia, nato pa nadaljevala po začrtani poti. Skoraj po začrtani velik nasmeh. Lepota pokrajine naju je poklicala še na obisk pastirske doline Val de Dona, nato pa sva se le odpravila proti izhodišču. Več v foto-zgodbi …

Koordinate izhodišča (Munzion): 46.4469497N, 11.6901594E
Parkirava v Muncionu. Parkirišč je malo in še ta so le ob robu ceste. Ostala so privat1
Po asfaltni cesti korakava po dolini Val di Vajolet v smeri koče Rif. Gardeccia. Cesta je zaprta za javni promet2
Dolgčas nama ni. Hladno je in vseskozi imava lepe razglede3
Del prekrasne gorske skupine Rosengarten z Roda di Vaèl na čelu. Ta bo cilj naslednjega dne4
Tokratni plan je bil prečenje Sentiero delle Scalette, a je pot 583 na najino presenečenje zaprta5
Na hitro pregledava najine možnosti in se odpraviva v smeri koč Gardeccia in Stella Alpina6
Tam izbereva nadomestno 546, ki naju bo pripeljala do nadaljevanja začrtane poti7
To je v bistvu široka cesta, a z lepim ambientov, tako da hitro pozabiva prvotne načrte8
Cesta je prevozna in po njej poteka oskrba višje ležečih koč9
Atraktiven pogled na kočo Rif. Preuss, ki leži na razglednem pomolu10
Krasno okolje, eno lepših v celotnih Dolomitih11
Pogled proti stolpom Torri del Vajolet. Od blizu so mnogo atraktivnejši12
Nadaljevanje bo potekalo po poti 584 v smeri sedla Passo Principe13
Tukaj sva nekoč že prespala. Koča Rif. Vajolet je v lasti CAI, kar pomeni normalne cene 14
Bližnja koča Rif. Preuss pa je v privatni lasti. Privatniki so letos kar navili cene prenočišč15
Pogled nazaj s poti na Passo Principe16
Tole pa je realnost Rosengartna. Ti kraji so tako lepi, da privabljajo množice obiskovalcev17
Rif. Passo Principe so korenito obnovili in povečali18
Postrežba je hitra, sanitarije začuda zastonj, predvsem pa kljub množici obiskovalcev zelo čiste19
Ne vem kje je večja gužva, tu ali v Sextencih …20
Tudi na vojaški ferati na Kesselkogel je že na začetku zastoj21
Hito potegneva naprej in nadaljujeva po zajedi22
Za potrebe vojske so bili vsi ti prehodi razširjeni23
Pogled navzdol na Rif. Passo Principe in množice, ki se valijo v vse smeri24
Lepi prehodi se še kar nadaljujejo …25
Nekaj je tudi bolj adrenalinskih26
Pogled nazaj na gornike, ki sva jih malo prej prehitela27
Pogled na vrh Cima di Larsec, ki sva ga obiskala na enem od prejšnjih raziskovanj28
Pogled v dolino po kateri sva prišla29
Višje ferata zahteva več dela30
Prehodi si sledijo eden za drugim, a težavnost nikjer ne presega B kategorije31
To je šolska ferata, na kateri se uvaja manj izkušene32
In ravno na tako skupino naletiva tik pod vrhom33
Marsikaj sva že videla, a taka masovka nad 3000 m spominja le še na Triglav34
Vljudno prehitevava, zato se nihče ne jezi. Na vrhu si vzameva le trenutek za spominsko in takoj nadaljujeva35
Greva še tja dol do jezera Lago d'Antermoia36
Pogled nazaj na Kesselkogel. Številni šele prihajajo37
Sestopava seveda na drugo stran, kjer ravno tako poteka ferata38
Ta je precej zahtevnejša kot prejšnja predvsem zaradi strmine in dolžine39
Kakšnih posebno težkih detaljov ni, prav enostavna pa tudi ne40
Jeklenice so na vseh zahtevnejših delih, kar velja za kopno ferato41
Midva naletiva še na sneg in nekaj odsekov prečiva brez varoval42
Tudi atraktivni deli se najdejo43
Nadaljevanje …44
Po dolgem in napornem spustu le prispeva v dolino Vallone di Antermoja45
Tudi krasno jezero Lago d'Antermoia je tarča številnih obiskovalcev46
Koča Rif. Antermoia na skoraj 2500 metrih. Tu si vzameva čas za pavzo47
Koča je točka za številna izhodišča. Najina bo smer 58048
Časa imava dovolj, zato bova obiskala še bližnji vrh Mantel49
Pot 580, po kateri hodijo številni obiskovalci koče50
Vrh Mantel ima osrednjo točko in je zato odličen razglednik51
Z njega zagledava tudi prelepo dolino Val de Dona in se takoj odločiva za obisk52
Del poti 580 gre namreč ravno v to smer in to bova izkoristila53
Dolina je pred nama. Prvotno bi morala nadaljevati po 580, a zavijeva na 57754
Hodiva mimo številnih pastirskih stanov, ki so večinoma spremenjeni v vikende55
Tako je po celotni dolini, nad katero se bohoti vrh Ponsin. Nanj vodi uhojena pot56
Najin končni cilj je privatna koča Rif. Dona, preurejena iz pastirskega stanu57
Vzdušje je zelo prijetno in domače, cene normalne, nudijo tudi prenočišča58
Kar težko se posloviva od gostiteljev in se vračava po isti poti. Z nje je tudi pogled na Punto Penio59
Kmalu prideva do križišča, kjer bi morala že prvotno zaviti desno60
Spustila se bova v dolino Val de Udai, ki naju bo popeljala v smer izhodišča61
Pot se strmo spusti. Marsikje je izdolbena od vode62
Te je povsod dovolj. Tole je močan izvir, ki bruha direktno iz globine63
Potoke prečiva na številnih mestih, nekje skakljava čez njih, drugje sva bolj previdna64
Zaverišče plezalcev. Pod kompaktnimi stenami ni nobenih melišč65
Še kar slediva 58066
Nižje  preklopiva na 579, ki naju usmeri proti izhodišču67
Do prvih hiš prideva v Ronchu68
Do Munciona ni več daleč in kmalu sva na izhodišču69
Tokrat sva obredla več kot je bilo načrtovano. Vse skupaj je naneslo 23 km in 1700 višincev70
(+7)všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2025 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki