| lijaneja1. 10. 2026 11:01:30 |
V tem zaporedju sva včeraj obiskala te markantne vrhove. Še dan prej je vremenar po TV obljubljal prelesten dan in nas vabil v hribe. No, jaz mu letos že drugič prisojam nezadostno oceno.
S parkirišča v Bavšci štartava z Vitom četrt pred sedmo, deset do osmih sva že pri lovski koči v Bali. Voda malo pred njo lepo curlja, tam skreneva s poti levo v gozd. Kmalu se na skalah in kamnih pojavijo oranžne packe, višje v travah jih kreator seveda ni imel več kam malat. V upanju, da se bodo megle počasi le razkadile, upočasniva tempo, pa so se le-te celo krepile, tako sončna očala, krema in arafat ostajajo v ruzaku. Tik po deseti stopiva na vrh Briceljka, upanja na lep dan je bilo vedno manj, istočasno pride na vrh mlad alpinist z druge strani, to je bil edini človek, ki sva ga ta dan srečala.
Sušenje cunj tokrat odpade. Naredim nekaj meglenih posnetkov in po trasi vzpona sestopiva do sedelca s Stadorjem. Brez ruzakov se povzpneva na njegov vrh, stezica je od vsega začetka lepo sledljiva. Spust je bil malce zoprn zaradi delno mokrih trav, težavnost dvojke ne preseže. Čakal naju je spust v kotanjo in velik ovinek proti Morežu. Jaz sem ga naredil skoraj do Konjske škrbine, Vito pa se je odločil za plezarijo, s sabo je imel vso potrebno opremo. Kljub temu sem bil na vrhu Moreža malo pred njim, saj so ga po njegovi oceni precej zadržele dve ali tri 'štirice',in jih naslednjič vsekakor ne bi ponavljal. Se je pa močno veselil Votlega vrha. Od mojega obiska je minilo že dvanajst let in dva dni, zato sva malce iskala sestop z grebena, pa je Vito hitro našel sidrišče in se spustil do sedelca. Jaz tokrat nisem imel ne ambicij, ne opreme za spust, sem se pa veselil njegovega srečnega obraza, saj je ob prvem obisku Loške stene od njenih petnajstih dvatisočakov odkljukal že najtežjega.
Kratek sestop do Konjske škrbine, kjer sem pa v odločitvah naredil veliko napako. Misleč, da je sestop čez Lepoč proti Lanževici in na markirano pot, ki pripelje od sedla Čez Brežiče enostavnejša, jo nikomur ne priporočam v kopnih razmerah, saj je tam hoja ena sama muka. Markirana pot je dokaj udobna, kratek postanek pri lovski koči, odžejam se s pristno studenčnico in čeprav je ura že pet, se vse meglice še vedno niso razšle.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49
| (+5) |  | |
|
|