Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Kje se nahaja Čelo (2228 m)?
Glasuj

Zuc dal Bor

Natisni
matic426.6.2011 10:33:01
Zadnjih nekaj let je sam vrh težko dostopen zaradi podora v vrhnjem delu. Delno je nadelana nova pot, brez markacij. V delu stene je sicer napeta vrv ,kar pa deluje bolj zasilno. Dodatno varovanje z vrjvjo je tukaj zelo priporočljivo saj gre za plezanje do III stopnje (tako vsaj piše na vratcih bivaka). Na sam vrhnji stožec se res splača povzpeti, saj je tam najlepši razgled na vse strani. Mi smo se povpeli na vrh po poti 428 iz doline Aupa mimo bivaka nato pa po grebenski poti Alta Via. Grebenska pot je na mestih kar zahtevna z nekaj lažjega plezanja. Najtežji del je seveda zadnji vrhnji del. Iz Ljubljana je cca. 2,5 ure vožnje do izhodišča.Zelo lepa tura.
Zuc dal Bor pot 4281
Zuc dal Bor Creta Grauzaria2
Zuc dal Bor na grebenu3
Zuc dal Bor vrhnji stožec4
Zuc dal Bor zadnji najtežji del5
Zuc dal Bor 6
Zuc dal Bor pogled z vrha proti Dunji7
Zuc dal Bor pogled proti jugu8
Zuc dal Bor pogled z vrha na grebenski pot Alta Via9
(+1)všeč
svicr9.9.2012 23:19:24
Iz Tablje (Pontebbe) sem se zapeljal skozi Studeno Alto do zaselka Frattis, kjer sem zavil levo v lepo dolino pod Crete di Gleris. Pri rampi sem pustil avto. V nadaljevanju je cesta betonska in zelo zoprna za hoditi a k sreči je odcep na pot 430 kar kmalu. Do Ovčje škrbine (Forc. della Pecora), ki sem jo jaz izbral, je pot strma in v zgornjem delu zagruščena. Na vrhu škrbine sem nadaljeval po poti Alta Via C.A.I. Moggio vse do bivaka G.Bianchi, nato pa po grebenskem delu te iste poti pod vršni del gore. Zadnji del vzpona na goro je najtežji. Sam vrh je zelo krušljiv in posledično so vse police v steni posute z gruščem. Vrvi, ki jo omenja "matic4" v svojem opisu ni več. Je le krajša vrv pod steno, ki pomaga pri vzponu čez skalni rob. Na vrhu je bil ves trud poplačan z lepimi razgledi.
Crete di Gleris 1
začetek poti 4302
škrbine ena za drugo prepuščajo jutranjo svetlobo3
strm del poti pod Ovčjo škrbino (Forc. della Pecora)4
Zuc dal Bor se pokaže5
pogled na sosednji M. Chiavals in Škrbino Chiavals6
opazovalca7
grebenski del poti8
9
vršni del gore 10
zahodna stran po kateri vodi plezalna smer 11
na vrhu ... z lepimi občutki12
znan obris13
 dol je šlo lažje14
zahtevn a lep15
(+3)všeč
Keko7.7.2013 16:26:59
Pred dnevi prejmeva z ženo povabilo iz Gorenjske na izredno zahtevno turo na Zuc dal Bor. Povabilu sva se seveda z veseljem odzvala in tako smo se v mešani, gorensko štajerski skupini petih članov, včeraj odpravili proti tej posebni gori z prav tako posebnim imenom.
Avto smo pustili v stranski dolini Val Alba, ravno pri kažipotu za bivak G. Bianchi, kjer smo se usmerili navzdol čez strugo in naprej čez gozd do bivaka. Do bivaka je pot lahka in slikovita. Od bivaka naprej postane pot težja, roke je kar hitro potrebno dati iz žepa in jih uporabiti za iskanje zanesljivih oprimkov ter pokazati plezalske veščine. Na poti naletimo na kar nekaj težjih mest od hoje po izpostavljenem grebenu, prečenja strmih trav, do adrenalinskega spusta v škrbino in zagruščenega, strmega dostopa do same stene pod vrhom gore.
Posebna poslastica je seveda sam vzpon na vrh.
Najprej naletimo na skok, preko katerega sega krajša vrv, ki nam pomaga čez to oviro.
Potem bi se pa pot sigurno končala, če s seboj ne bi imeli svoje vrvi in vsaj enega bolj izkušenega človeka, ki je vešč uporabe le te in tudi malo bolj zahtevnega plezanja.
Potrebno je splezati skok, ki sigurno predstavlja kakšno dobro III., če si pa brez plezalk tako kot mi, ti da pa že občutek kakšne solidne IV.
Na vrhu se s težavo prebijemo do vpisne knjige saj smo škatlo komaj odprli. Ko jo odpremo, vidimo da se v knjigo letos še ni vpisal nobeden. Na vrhu se nismo dolgo zadržali, saj nas je spodaj že čakala skupina devetih ljudi, ki so prav tako bili iz Slovenije in za čuda tudi Gorenjci in Štajerci.
Po abzajlu z vrha gore in kar zahtevnem sestopu nazaj po isti poti, saj je celotno pot potrebna zbranost in dobra koncentracija, smo si pri bivaku privoščili malo daljši odmor za malico.
Vsi zadovoljni in srečni, smo se vsedli na klopco, si postregli z nahrbtnika, se zazrli na okoliške vrhove in neizmerno uživali na toplem soncu, saj nam je uspela res lepa in nepozabna tura. Pred nami je bil samo še sprehod do avta.
Kažipot, ki nas je usmeril do bivaka1
Izredno lepo urejena struga na mestu prečenja2
Pogled na ostanke iz mračnih časov3
Slikovita in lepa pot do bivaka4
Še brezskrbno pohajkujemo5
Pogled na prehojeno pot6
Bivak G. Bianchi7
8
Po tej poti smo se imeli namen vračati saj bi naj bila pot lažja, vendar smo si premislili9
Nekoliko nad bivakom se je pričelo s prvim plezanjem10
Ni šlo več z rokami v žepu, recimo da je to I.11
Bivak je že kar daleč spodaj12
Adrenalinski spust v škrbino13
Ozko in prepadno iz obeh strani, ni za vrtoglave14
Ko se je naenkrat prikazal, nam je kar zastal dih15
Razgledi16
Pogled na prehojeno pot do bivaka17
Tu pa ne bo dovolj dati samo roke iz žepa, bo že kar resna plezarija18
Naprej ni markacij, gruščnat in neprijeten dostop do stene19
Prvi resen skok s pomočjo kratke vrvi, ki visi od zgoraj20
Ženske so kar zagrizle21
Vodja gre naprej, da nam napelje vrv, tu gre pa za res22
Ostali za njim23
In končno vrh24
In še spust po vrvi25
In še sestop, ki zahteva kar dobro koncentracijo26
Še zadnji pogled na izstopajočo kopico v sredini slike27
(+7)všeč
svicr27.9.2014 12:33:05
Včeraj sem izpolnil obljubo sorodnikoma, da ju peljem na Zuc dal Bor. Vreme je bilo oblačno, zato ni bilo rose, kar je v strmih travah zelo pomembno. Šli smo po isti poti kot sem šel pred dvema letoma. Pogoji na poti so bili enaki, le del grebenske poti Alta Via C.A.I.Moggio je bil še bolj načet in krušljiv zaradi obilice snega v prejšnji zimi. V steni so sidrišča v dobrem stanju, na policah pa je grušča vedno več. Na vrhu se nam je še sonce posmejalo nasmeh
Crete di Gleris iz vasice Frattis1
jesen že tipa po gozdu2
3
proti Ovčji škrbini4
če je Ovčja škrbina, potem mora biti tudi Ovčja špica5
soseda ... M. Sernio in Creta Grauzaria6
pri bivaku G. Bianchi7
obsijana Peralba8
M. Amariana (La Mariane) nad Tolmečem9
10
vstop v grebenski del poti Alta Via C.A.I. Moggio11
vršna kupola Zuc dal Bora12
smer pristopa po JZ strani13
pred kamnitim podorom je bila tu ferata, zdaj pa ...14
vrh Zuc dal Bora 2195m15
... lepo je tu, še bomo prišli16
(+8)všeč
svicr1.7.2016 14:43:53
Tokrat smo izbrali izhodišče v dolini Albe. Po lepo speljani poti 450 smo se najprej spustili do istoimenskega potoka, ga prečili in nadaljevali po ohranjeni mulatjeri v hladu bukovega gozda. Na krajši izravnavi se mulatjera združi s potjo 428, ki vodi od zavetišča Vualt do bivaka G. Bianchi. Markacije na grebenski poti Alta Via so obnovljene, kar je pa tudi vse, kar so naredili. Ozka steza v strmih mokrih travah je zahtevala zbranost na vsakem koraku. Rahel jugozahodnik je bil premalo, da bi osušil močno roso in razmočeno zemljo. Zaradi erozije je na nekaj mestih steza zelo slaba. Na grebenu pod vrhom, kjer se Alta Via začne spuščati na jugovzhodno stran gore, smo se povzpeli pod steno. Že pogled v steno nam pove, kakšne so razmere ... vrh iz leta v leto bolj razpada. Z veliko mero spoštovanja do oprimkov smo splezali na vrh. Tokrat na vrhu ni bilo razgledov, bilo pa je veselje. Ko smo opravili še z abzajlom, smo se odločili, da gremo nazaj do bivaka po drugi- krožni poti. Alta Via tudi v nadaljevanju prav nič ne popusti. Sestop v škrbino Fonderis je bil prav tako strm in zahteven. Malo smo si oddahnili šele 500m nižje, ko smo prišli na pot 425, ki je dobro ohranjena mulatjera. Do bivaka G. Bianchi je speljana skozi številne grape pod zahodnim ostenjem gore.
Zahtevni del ture je bil za nami, zato smo se pri bivaku odpočili. Malica z razgledi na C. Grauzario so bili nagrada.
Da pa je bila pentlja tega dne popolna, smo se podali še do zavetišča Vualt in po gozdnih stezicah do avta.
1
Creta Grauzaria2
silhueta3
le kdo je naredil statični izračun4
bivak G. Bianchi5
v travah se pot odcepi na greben6
po grebenu7
vrh v meglicah8
pri Mariji9
10
plezalni del pod vrhom11
skalni skok pod vršnjo steno12
sestop13
strm sestop na škrbino Fonderis14
15
pot 425 in ostanki vojaškega objekta16
pogled s škrbine Fonderis na zahodno ostenje Zuc dal Bora in na Monte Chiavals17
pogled od bivaka G. Bianchi do škrbine Fonderis18
zavetišče Vualt19
20
(+8)všeč
nenap1.7.2016 17:39:10
Lep vrh in krožna pot nasmeh mežikanje
(+1)všeč
rozka10.7.2017 21:44:48
Že sem drvela čez Vršič, do Žage ( pri Bcu), kjer presedlam v drugega konjička in gasa proti Italijivelik nasmeh...
Zapeljemo se v dolino Val Alba, in še isti dan nadaljujemo do biwaka Bianchi.
Že pri avtu začne škropiti, nato nas je slabe 2h spremljalo grmenje, bliski, veter in dež...ko pridemo do biwaka, hja je načeloma res ležišč za 12 ljudi, a si tega ne znam predstavljati, ker že nas 5 ni moglo hkrati stati notri in smo se kar fino morali zložiti - dogovoriti, po načelu sardelicvelik nasmeh Noč je minila ob poslušanju dežja in misel je uhajala na jutri, kakšen bo dan, a bo za vrh, a bo mokro,a...zmeden
Jutro in glas nas prepričuje, "prite" ven, luna, luna, hehe, a kar ni bilo za ven, se je dobro ohladilo čez noč, da brez puhice ni bilo za postopati...
Po zajtrku se odpravimo proti našemu današnjemu vrhu, no eden od neučakancev je še prej "skočil" na bližnji Chiavals, ostali pa smo se ogreli pri prvi grapci, kjer adrenalin še zraste, ko pridemo do roba grebena, ki je večinoma ozek, zračen, ko nisi na grebenu, prečenje poteka po ozkih strmih travah. Kmalu dosežemo sedelce oz. predvrh, kjer smo obstali in občudovali steno in vršni del "Čuka". Sledi rahel spust, nato za robom v levo podrtijo ( možic) in že stojimo pred "vstopno" stenco, ki te popelje na vrh. Ma prvi vtis je bil, da bi kar rikverc in nazaj v dolinozadrega, a sem vseeno presegla svoj strah in že grizla v stenci in drugi del stene, preden prideš na prečko v desno, ma je kar težak, gladko, nč za prijeti ( meni se zdi več kot ocenjena III, v biwaku za ta del celo piše IV+), a sem se dokaj elegantno spravila čez, kako, nimam pojma, po moje je adrenalin naredil svoje. Nadaljevanje potem je lažje, a je tako naloženo, da je potrebna vsa previdnost in jaaa, stala na vrhu Zuc dal Borvelik nasmeh. Objemčki, čestitke in spet dihanje, hehe, hkrati misel na sestop oz. abzajl...po "fotošutingu" z vsemi možnimi ozadji, se odločimo za abzajl kar po isti in do mesta abzajla, ma dva koraka, a tako naloženega vrha še nisem videla, šla sem res kot po jajčkah,...potem pa, abzajl, v enem kosu, ma najdaljši do zdaj, juhejjj. Ker se, seveda, odločimo za krožno, ki je sicer daljša, a vseeno, da bi izpustili to "absurdno" strmino" ( povzeto iz vodnička, ehhe), to ne gre zamuditi in nadaljujemo po Via Alti in ja, ta sestop je bil res, mešanica strmih trav, krša in podrtih grap, kar brez konca, tako, da na stezici nihče ni znal hoditi, ker je bila pre-ravna, hehe. Sledil je vzpon na škrbino Fonderis, nato prečka nazaj do biwaka in po isti do izhodišča.
Ja, tura je bila kljub spanju v biwaku dolga in psihično naporna, vode na poti ni, razen 5 min pred biwakom, a vse je poplačano s premagano steno, vrhom in razgledi.
Seveda, družba pa čista 10-ka, predvsem sotrpin v navezi, da mi je zaupal, da sem ga varvalanasmeh, sem pri tem najbolj švicala, se mi zdimežikanje in potrjeno, da se je "idrsko-štajerska" naveza odlično odrezala, hehe
izhodišče1
prečudovito jutro2
pogled na Grauzario in Sernio3
jutranje ogrevanje4
iz grape na trave5
uvauuu...6
greben, kjer že čuk kuka7
zahteven spust8
hja, eni pa na najožjem delu kr počivajo, hehe9
strrme trave10
Chiavals v ozadju11
mogočen Zuc dal Bor12
razgledi13
Monte Pisimoni z Muzci v ozadju14
utrinek15
vstopna grapa16
vse je za to go?!!17
ob pogledu na steno, sem skoraj rep med noge in gas v dolino...18
zdaj pa gre za res..19
pogled navzdol20
tja gor moram...21
kolega v najtežjem delu22
ja, ja, tle gor sem prilezla:)23
hmmm, a ta me varuje?!:)24
o, vrh Zuc dal Bor25
izstopata...26
sestop do abzajla...27
pa dajmo28
utrinek29
pogled na abzajlano30
odlom31
vpisna knjigica32
utrinek33
sestop34
sestop35
že se dvigujemo proti škrbinici Fonderis36
škrbina Fonderis...a vidite biwak?:)))37
Kaninsko pogorje38
pogled nazaj39
pot40
utrinek41
sestop od biwaka42
pogled iz izhodišča, kjer se vidi vršna kapica Čuka43
(+14)všeč
funnyboy11.7.2017 16:46:27
Rozka je že vse lepo predstavila, vendar je pozabila omeniti najboljše od vsega: kopanje v Taveliki Vodi v Reziji nasmeh

Res smo se imeli krasno.

http://primozgraheljsblog.blogspot.si/2017/07/zuc-dal-bor-2195-m-divji-stolp-nad-val.html
(+6)všeč
rozka11.7.2017 18:17:48
Lepo si spisalnasmeh

Ups, res sem pozabilazadrega, se je toliko dogajalo...in v "Tavlko Vodo" se še zagotovo pridem hladitvelik nasmeh
(+1)všeč
funnyboy11.7.2017 21:03:57
Hvala velik nasmeh nasmeh
Ja, drži, v teh 24 urah se je pa res zgodilo toliko stvari, da je že težko imeti v glavi vse stvari.
Za kopanje v taki vodi velja isto "pravilo" kot velja nad 2000 mnm: greh je, če ne velik nasmeh velik nasmeh

(+1)všeč
rant1.8.2019 16:58:29
Priporočam krožno turo, katera je vrisana na zemljevidu. Tura se ti podaljša za dobri dve uri. Narediš cca 300vm več, ampak se spalča. Tako lepo speljana trasa, da jo navdušen gornik ne sme izpustiti.

En del zemljevida sem prekrižal, ker tam ni markirano. Vijolična je prava pot.
lp Jani
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
(+4)všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2021 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki