petek, 18.9.2020
Davno nazaj so bili časi, ko mi dvojke in trojke na brezpotjih niso delale preglavic, kvečjemu so mi bile v užitek. Tudi poti kot so Amalia na Montaž, Via della Vita na Vevnico, prečenje rateških Ponc vse do Mangrta, Gola NE na Viš in še kaj, so mi bile v veliko veselje. Potem je prišel čas za drugačna veselja v gorah, smučke in kuža so narekovali drugačna pota, nič manj lepa in vesela. Na začetku tega drugega veselja me je septembra 2011 Igor povabil na Cinquanto, češ, pojdi z nami (GRS Bovec), ferata je res krasna. Nisem bil več "vplezan", tudi korak ni bil več hiter kot nekoč, zato sem se za povabilo najlepše zahvalil. In se še lep čas sekiral, češ, kakšni priložnosti si se odrekel... No, leto ali dve nazaj sem spet stopil na zahtevnejša pota, tokrat sam, "solo" moderno rečeno, in korak za korakom prišel skoraj tja, kjer sem nekoč že bil. Trojke sam (še) ne grem, dvojke in zahtevne ferate pač in to z veseljem. Vsake toliko "poravnam" kak "star dolg" in tokrat je prišla na vrsto Ferrata dei 50 del Clap.
Ob 7h sem bil na Piani di Casa ves na trnih, potem sem se pomiril in nad kočo De Gasperi je turca stekla kot se spodobi. Varovala so vse do vrha Cretona di Culzei b.p., na začetku, kjer je potrebno udeti pravo grapo, je sedaj smerokaz "F50", saj je začetek steze podrt in skoraj neviden. Nekaj metrov višje je koj bolje, ko prideš do jeklenic pa je težav z orientacijo konec, čeravno nekaj previdnosti v grapah ni odveč, saj so markacije precej obledele. Sestop z vrha do Force dell Alpino je mestoma siten, saj je ponekod jeklenica za samovarovanje napeljana čudno visoko nad tlemi. Ker sem tod sestopal pred dvema mesecema, po ferati Simone, sem vedel, kaj me čaka in si pripravil daljši prusik, katerega sem dvakrat s pridom uporabil. Od Force dell Alpino do koče sem sestopil po grapi, saj sem želel opraviti s Cinquanto v njeni originalni izvedbi. Grapa je ena sama podrtija, naj še tako paziš, brez valjenja kamenja in skal v dolino ne gre. Bog ne daj, da je kdo nižje, nič manj grozno je, če se znajde kdo nad tabo. Tudi zato sem se ture lotil v petek, saj sem računal, da nas ne bo kaj dosti na poti, na koncu sem bil na moje veliko veselje ves dan sam. Varovala, kar jih je v grapi, so tudi b.p. in sem jih z veseljem ponucal. Je pa grapa sorazmerno kratka in če ne mečkaš preveč, si hitro zunaj na varnem. Potem pa lagodno do koče, vmes je nekaj podrtije - tam pozor na markacije in možice - in naprej v dolino.
Še danes se mi smeje, tako fletno je bilo
http://tubojan.blogspot.com/2020/09/ferrata-dei-50-del-clap.html