Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že šli po Kremžarjevi poti na Grintovec?
Glasuj
Seznam forumov / Italija / Karnijske Alpe / Monte Rossa in Monte Taiet

Monte Rossa in Monte Taiet

Natisni
turbo3. 03. 2019 20:34:14
sobota, 2.3.2019

Monti Dagn, Rossa, Taiet in Jovet

Imeniten potep, med katerim sva se povzpela na vrhove, omenjene zgoraj. Čeravno so hribi nizki, se višinske razlike in razdalje nabere precej. Poleg tega je del poti še pod snegom, del poti pa vodi po suhih travah na rezi grebena, kjer strašno drsi in je nevarnost zdrsa znatna. Pot je z izjemo ovinka na Monte Rosso markirana, pri sestopu je potrebno malce pazljivosti, da se pravočasno zavije nazaj proti sedlu Dagn (napis na skali, stezica pa je slabše razvidna). Priporočam nasmeh

https://tubojan.blogspot.com/2019/03/monti-dagn-rossa-taiet-in-jovet.html
1
2
3
4
5
6
(+4)všeč
Majdag4. 03. 2019 08:38:09
Važne so zgodbe in vajina današnja je bila prekrasna. Lepo si napisal, srečno obema.nasmeh
(+2)všeč
turbo4. 03. 2019 09:15:57
Majda, hvala! nasmeh
(+2)všeč
palček plezalček12. 02. 2020 21:51:30
Skovala sem privlačen načrt. Takoj nad izhodiščem Val da Ros, Rifugio degli Alpini, se začne po videzu gorska in slikovita pot. Stranski greben, po katerem vodi, me neopazno privede na Monte Dagn. Kot se pot do tod hitro vzpenja, se v nadaljevanju hitro spušča proti 101 m nižje ležečemu istoimenskemu prevalu (Sella Dagn), kjer je treba znova zagristi v klanec. Na višini okoli 1150 m bi bilo treba zaviti desno in poiskati prehode po Visoki polici (Cengla Alta). Ja, pa ja. Če bi ne bila v elementu malega gamsa, bi se morda na približno pravi višini celo spomnila oprezati za možnim prehodom v desno, tako pa sem se na polico spomnila tik pod grebenom. In kaj hujšega bi me lahko doletelo, kot sprejeti odločitev, da sestopim in poiščem prehod. Povzpnem se na greben, na katerem najprej zavijem levo na Monte Rosso (1309 m), nato sledi obrat za 180º in po grebenu do najvišjega Monte Taieta (1369 m) ter do na severovzhodu ležečega Monte Joveta (1310 m). S slednjega navzdol po suhih travah, da se s široko odprtimi očmi skoraj zaletim v nepričakovano 'turistično tablo' zavijanje z očmi , ki stoji ob razgledišču. Kmalu zavijem na Spodnjo polico (Cengla Bassa), po kateri se vrnem na sedlo Dagn. Na sedlu pretehtam možnosti povratka. Neka kvazi stezica naj bi me dostavila do vasice Brancs. Malo je, malo je ni, a njene zanke in uganke brez težav sproti razvozlam, tako da sem po 40-ih minutah pri polnilnici mineralne vode Pradis. Od tod po cesti dospem v Blancs, kjer mi prijazna ženica zagotovi, da jo lahko uberem počez skozi gozd do Paludona. No ja, gospa je morda res nekoč tam hodila, a danes je drevje polomljeno, vmes so posekali še pas za stebre električne napeljave, za kar se je potrebno prebiti tudi skozi robidovje, ki pa resda predstavlja zadnji izziv na potepu, saj nekaj deset metrov naprej že stojim na ozki cesti, po kateri se vrnem do avta (slike od 1 do 10).

Cengla Alta - če se ji je v prvo uspelo mi izmakniti, v drugo ni imela nobenih možnosti.

Izhodišče je bilo pri nekdanjem kamnolomu marmorja v zaselku I Piani, od koder se je možno povzpeti po markirani poti CAI 820 do mesta, kjer ti nos ukaže, da zavij desno na približno 5 kilometrsko prečenje po s strmimi in v tem času suhimi travami poraslo polico, ki razdvaja zgornjo skalno stopnjo od srednje. Kmalu za razkrižjem poti CAI 820 in 821a, naletiš na korito z vodo, pred katerim stoji možic. Zakaj? Kdo bi vedel. Najbrž zato, da se zapodiš v iskanje možnega prehoda na polico, a uspeha ne bo. Še naprej je treba slediti markirani poti in približno tam, kjer sem prejšnjikrat ugotavljala, da sem že previsoko, kar je še za dvema možicema, ki sta enako kot prvi ob poti zgolj zato, da lahko vsaj nekomu voščiš dobro jutro, je nič kaj posebno mesto, kjer markirana pot zavije v levo. Na tem mestu se je potrebno usmeriti v leskovje in se skozenj prelisičiti do police. Na njej naj bi bila kar dobro vidna stečina, a meni se zdi bolje slediti nosu. Na slabi polovici prečenja se je vredno povzpeti na neizrazit vrh Ciuc di Misdi (1136 m). Če imaš srečo, ti bodo beloglavi jastrebi s svojimi 'adagio' preleti odprli duri v svoj umirjeni svet veličastja.
Od tod do konca police je še daleč in naklonina strmih trav te sili, da po počitku ostaneš zbran, saj bi zdrs zlahka vzrokoval nepredvideni, obilni, ne vem pa, če ravno okusni večerji za velike ptice. eek Ostati pri stvari je sila lahko, saj je drugi del police še bolj slikovit, in markirani količek na drugi strani prečenja kar prehitro napove začetek vračanja. V trenutku, ko sva si s kolegom, ki se mi je tokrat pridružil, ogledovala Malgo Jovet, se je pripeljal prijazen gospod, ki redno opazuje jastrebe. V zadnjih nekaj letih se je število njihovih gnezd v stenah Taieta povečalo z enega na pet in letos - parilna sezona ravno v teku - upa, da bo vsaj še eno dodatno. Malčki se bodo izlegli po 60-ih dneh, tj. v začetku aprila. Najbrž pravi čas, za prenočitev v malgi, spremenjeni v bivak. V spodnjem nadstropju je odprt kamin, v zgornjem ležišča. Če želiš zatisniti oko, prinesi ob spalni vreči tudi podlogo, ker mrežasto dno postelj ne zagotavlja delux udobja (slike od 11 do22).
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
(+7)všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki