Monte Caplone se nahaja na območju, ki sva ga prvič obiskala dva dni prej. Goro sva takrat opazovala z vrha Cima Tombea (
Klik ) in se čudila lepi mulatjeri, ki vodi proti njem. Že takrat sva sklenila, da ga čimprej obiščeva. Vedela sva tudi za drugo varianto vzpona nanj in sicer po zahodnem grebenu. Nanj vodi star vojaški dostop, ki pa je daleč od enostavnega. Dodelili so mu EE kategorijo in kar prav je tako. Vse skupaj sva povezala v krožno varianto.
Dostop do izhodišča nama je bil že znan ... mimo vasi Gargano in umetnega jeza Lago de Valvestine vse do velikega parkirišča v zaselku Rest. Etno pastirske koče sva videla že prejšnjič, a so še vedno naredile velik vtis. S parkirišča sva tokrat zavila levo na pot 299. Sledila sva ji kar dolgo, skoraj do sedla Passo Puria. Odcep za najino grebensko pot 299B je tik pred njim.
Da ni dosti hojena sva pogruntala kar kmalu. Klasične poti ni, je bolj stezica. Markacije so dovolj pogoste, da ni dvoma o poteku smeri. Resnici na ljubo si niti ne želiš kam zaiti, ker so pobočja izpostavljena in prepadna. Pot mojstrsko obide vse ovire in se vztrajno vzpenja v breg, v zadnji tretjini pa se nekako izgubi. Čas in plazovi so jo poglodali, trava zarasla. Tu markacije pridejo še kako prav. Korak za korakom počasi le prilezeva na vršni greben in kmalu še na prostoren vrh. Žal so se na hitro navlekle megle in razgleda ni bilo kaj dosti, a le nekaj nižje je bilo bistveno bolje.
Sestopila sva v smeri Cime Tombea in se priključila mulatjeri 444. To je odlično speljana vojaška povezava, udobna in široka. Po njej sva prišla do planine Malga Tombea in še naprej po makadamski cesti do pomembnega križišča poti. Tu sva vzela pot pod noge po 267, kasneje še 299 in se udobno spustila v dolino vse do izhodišča. Bil je lep dan, še prideva
.
Koordinate izhodišča ( parkirišče v vasi Rest ) : 45.780971, 10.629463
Podatki o prehojeni poti : 23 km / 1300 m višincev