|
| mirank10. 07. 2016 22:24:15 |
Po včerajšnji celodnevni je bila danes v planu kratka tura ( ferata na Piz Boe) a naju je zapora ceste proti Arabbi preusmerila na prelaz Falzarego. Gor sva se povzpela po kavernah-galeriji, kot je zgoraj opisano, za dol pa sva se spustila po Kaiserjager stig (pot cesarskih lovcev), ki pelje od vrha še malo naprej v smeri Passo Vallparola in potem dol in je bistveno zahtevnejša (varovala, viseči most,skobe..) od normalne steze. Tam ne boš srečal turistov; priporočam
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| bagi23. 09. 2020 13:42:41 |
Zadnji dan najinega letošnjega dopusta v Dolomitih sva zaradi vožnje domov izbrala krajšo, a nadvse zanimivo pot po sledeh prve svetovne vojne nad prelazom Falzarego. Te zadeve me vedno znova navdušijo in zato je moja ocena te poti ... kratka in sladka . Primerna je skoraj za vsakogar, predvsem ob pomanjkanju časa za kaj daljšega ali v primeru slabše vremenske napovedi. Nekaj malega zgodovine ... Prelaz Falzarego je bil med prvo vojno frontna llinija, kjer so potekali boji med Avstrijci, branitelji prelaza in Italijani, ki so hoteli čezenj prodreti na Tirolsko. Ker so bili Avstrijci parkirani na vrhu Piccolo Lagazuo in sosednjega Sasso di Stria, so z lahkoto odganjali nasprotnika kot muhe. Srditi boji so trajali cela 3 leta. Avstrijci so se oskrbovali po zaledni poti Kaiserjäger, ki jo je nadelal in opremil 4. pehotni polk. Vrednost te poti je bila tako velika, da je cesar polku kot edinemu v celotni avstro-ogrski vojski podelil svojo titulo ... Kaiserjäger. Po tej poti so na položaje vsak dan dostavili cca 70 kg raznovrstne opreme na enega vojaka in teh ni bilo malo. Italijani seveda niso sedeli križem rok. Da bi zavzeli strateško goro Piccolo Lagazuo so šest mesecev zavzeto glodali predore v južno steno gore. V njenih nedrjih so izdolbli neverjeten spiralni rov v dolžini 1 km, z višinsko razliko skoraj 500 metrov. Poleg njega so zgradili še drzno, v skale pripeto oporišče Cengia Martini. Celoten sistem rovov je eden najdaljših v celotni prvi svetovni vojni. Spiralni rov so Italijani preglodali tik pod avstrijsko bazo na predvrhu Anticima ( 2668 m ). Bazo so Junija 1917 razstrelili s 33 tonami eksploziva. Taktika, poznana tudi z naše Batognice. Veliki pok je postojanko porušil, takratno posadko preselil med oblačke, ni pa prinesel osvojitve glavnega vrha. Novembra 1917 so se Italijani zaradi porazov na drugih frontah strateško umaknili tudi s tega področja in nesmiselnih bojev tod okoli je bilo konec. Kako sva hodila ... Do vrha Piccolo Lagazuo sva se vzpela po vzorno urejeni Kaiserjäger poti z oznako M3. Težave niso nikjer prevelike, še najbolj moteča je morda množica *pohodnikov*, ki se jim da izogniti z zgodnjo uro odhoda. Večina je namreč Italijanov in njih spravi pokonci šele sonce in dober zajtrk. Na vrhu so čudoviti razgledi daleč naokoli in nekaj modrovanja kje vse sva že bila, kje še ne in kaj naju še čaka, nama seveda ni ušlo . Sledil je sestop do lepe in urejene koče Rifugio Lagazuoi. Okoli nje so celo postavljeni široki podesti za invalide na vozičkih, ravno za njih so uredili tudi pravo *avtocesto* do omenjenega vrha. Izjemno pohvalno, za naju popolnoma novo. Sestopila sva seveda po omenjenih Lagazuoi tunelih. Začetek poti je tik pod gondolsko postajo in nekaj časa vodi na prostem po vojaških jarkih. Ob vstopu v rov se začne zares. Brez čelade in čelke nikakor ne bo šlo, feratarske rokavice so zaželjene. Dolžina in strmina rovov je presenetila oba, pa sva že marsikaterega podobnega prehodila. Za varnost je brezhibno poskrbljeno, jeklenice in lesene stopnice si sledijo od začetka do konca ... turizem pač. Na izhodu iz rovov je še nekaj atraktivnih detaljev, nato se pot umiri in zložno pripelje do izhodišča na prelazu Falzarego. Zaključek ... Pot, vredna vsakega trenutka . Tudi obraten vrstni red je povsem primeren. Celotna dolžina je 6 km, vseh višincev okoli 700 m. Kje začeti ... Na najvišjem parkirišču na Passo Falzarego ... 46.519501, 12.008644
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
| (+12) |  | |
|
|
|
|
| miri23. 09. 2020 15:07:05 |
Krasen opis in še lepše slike.Bravo.
| (+4) |  | |
|
|
|
|
| bagi24. 09. 2020 10:39:15 |
Hvala Miri in lep pozdrav v vaše konce. Letos nam jih je uspelo spet prehoditi in vsekakor imajo svoj čar . E&M
| (+1) |  | |
|
|
|
|
| bagi6. 07. 2026 12:54:37 |
V iskanju sence in hladu v vročih Dolomitih sva se spomnila na krasno pot od Cappane Alpine na Lagazuoi Piccolo. Ob zgodnjem odhodu je na tej poti senca zagotovljena večino vzpona, kar sva s pridom izkoristila. Sonce naju je ujelo šele v zgornjem delu in vse do vrha je bilo prijetno sveže. Nekako ob istem času so se proti Lagazuoi Piccolo začeli zgrinjati prvi gondolaši, ki jih je bilo prav zanimivo opazovati . Ogromno, res ogromno je letos Korejcev, ki jih takoj prepoznaš po dolgih pokrivalih, z maskami do oči in svetlih rokavicah. Pri njih je to povsem normalno in ima zgodovinski pridih, v živo pa pri nas precej čudno izpadejo. Veliko je tudi paličnjakov, neke sorte Homo Sapiensa, ki je očitno zmožen napredovanja le ob pomoči dolge palice, dvignjene visoko nad glavo. Ti paličnjaki opazujejo svet malce višje kot običajni ljudje, se pa zato spotaknejo ob vsak kamen na poti. Njihov življenski habitat so predvsem turistični vrhovi, dosegljivi s čim manj napora. Ni kaj, zanimiva je tale evolucija . Vračala sva se po smučišču vse do koče Rif. Scaltoni, vmes pa obiskala še razgleden vrh Cé de Salares. Sonce je že pošteno grelo in naju spet opomnilo na zaščitno kremo in pokrivalo. Ravno tega sem letos v Dolomitih nosil več, kot prej v parih letih skupaj. Sledil je le še veliki finale s sestopom v dolino po jutranji poti. Koordinate izhodišča (parkirišče pri Cappana Alpina) : 46.5596792N, 11.9813467E
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
| (+9) |  | |
|
|
|
|
| miri7. 07. 2026 11:25:06 |
In kaj je bistvo teh "paličnjakov"? Snemanje?
| (+1) |  | |
|
|
|
|
| bagi7. 07. 2026 11:57:46 |
Objave na družbenih omrežjih. Čim več takih dosežkov ala poglejte, kje sem, tem bolj so *pomembni* .
| (+2) |  | |
|
|
|
|
| dprapr7. 07. 2026 13:23:56 |
Bi bilo zanimivo vedeti, kaj si ti “paličnjaki” mislijo o vaju, ki švicata z rukzaki na hrbtu.
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| bagi7. 07. 2026 13:38:44 |
Enostavno, dva bedaka nimata za gondolo, pa rineta peš na vrh .
| (+8) |  | |
|
|
|
|
| malimiha10. 07. 2026 10:18:52 |
V juniju sva naredila isti krog. Alpaki pri koči Scotoni sta res posrečeni 😊. Večino poti sva hodila sama edino okrog koče na vrhu pa res ogromna gužva.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.