Cima Tombea se nahaja na področju med Gardskim in Idrskim jezerom in nama je bilo do tega dne popolnoma neznano. Zaradi tega so bila tista drobna pričakovanja in radovednost še dosti večja kot običajno. Nekaj več je bilo tudi vožnje od najinega domovanja do izhodišča, ampak dan je poplačal vse. Nisva se mogla načuditi lepotam tega okolja in dejstvu, kaj vse se je skrivalo pred nama
. Da je tukaj res lepo pove že dejstvo, da sva se že čez dva dni vrnila in raziskala še nekaj poti in vrhov.
Zjutraj sva se najprej peljala mimo vasi Gargano, nato umetnega jeza Lago de Valvestine in se po nešteto ovinkih dvignila do parkirišča v zaselku Rest. Tam se nahaja tudi muzej na prostem, kar pomeni polno avtohtonih pastirskih domovanj iz tega območja. Lepo in zanimivo. Začetek hoje je bil povsem turističen, saj sva se najprej spustila v smeri *Zgodovinske poti št. 2*. Te kraje je namreč močno zaznamovala prva vojna in bližina fronte. Obletnico teh dogodkov vsako leto praznujejo v majhni vasici Cadria, skozi katero naju je tudi vodila pot. O tam sva po 268 nadaljevala vse do prelaza Puria, kjer pa nama je prvotne načrte prekrižala megla. Namesto na Monte Caplone sva se po 299 in 267B odpravila na bolj ziheraško Cimo Tombeo. Megla je na srečo proti vrhu omagala in pokazal se je lep greben, poln gorskega cvetja. Z užitkom sva se povzpela na razgledni vrh in že delala načrte za naprej
.
Povratek je potekal deloma po isti poti, od planine Malga Alvezzapa pa sva sledila 444, nato še 267. Na ta način sva naredila krožno varianto proti najinem izhodišču. Hitro sva bila v zaselku Rest, kjer sva si v zanimivem gostišču privoščila še zasluženo okrepčilo. Priporočam
.
Koordinate izhodišča (parkirišče v zaselku Rest) : 45.780971, 10.629463
Podatki o prehojeni poti : 23 km / 1400 m višincev