Seznam forumov / Italija / Dolomiti / Alta Via 1 - vezna pot po Dolomitih

Alta Via 1 - vezna pot po Dolomitih

Natisni

bagi2. 09. 2024 11:34:49

Dolomite raziskujeva že nekaj let in pri tem sva obiskala veliko vrhov, spoznala krasne dostope in zlezla večino železnih poti. A začela sva se malce ponavljati in potrebovala sva nov izziv. Ta je prišel v obliki trikotnih oznak za vezne poti po Dolomitih s skupnim imenom Alta Via. Te sva videla že neštetokrat in končno so privabile tudi naju nasmeh

. Za začetek je prišla na vrsto *La Classica*.

Alta Via 1 je mati še osmih podobnim in njen začetek datira v daljno leto 1966. Čeprav je relativno najlažja, je hkrati tudi ena najlepših. Prečka Brajniške Dolomite, skupino Fanes-Senes, nato Dolomite D’Ampezzo, pa Zoldanske in Bellunske in še kaj bi se našlo. Povsod sva že bila, a tokratna izkušnja je bila krepko drugačna.

V enem kosu sva prehodila 129 km in 8400 višincev, kar je odvisno od zaključne variante. Te sta dve, vsak pa si izbere svojo glede na izkušnje in kondicijo. Midva sva šla po daljši in precej težji od obeh, ki poteka tik pod vrhom Monte Schiare. Sestopila sva po ferati Marmol in se mimo koče Rif. 7°Alpini odpravila na končno destinacijo, Belluno.

Tudi na teh višinah so bili dnevi pretopli, a je vode na celotni poti dovolj. Stalno sva dopolnjevala le dve plastenki po pol litra, dve pa sta bili za rezervo in do konca nedotaknjeni. Ziher je ziher, kar se je na Alta Via 1 izkazalo za nepotrebno. Vodnim virom niti letošnji Avgust ni prišel do živega.

Tudi koč je več kot dovolj, tako da za hrano ni potrebno kaj dosti skrbeti. Cene pijače in jedače so ponekod celo nižje kot pri nas, ponudba pa neprimerno višja. Tudi v najbolj turističnih predelih so cene povsem normalne, osebje kljub množičnem obisku prijazno in ustrežljivo. Še zanimivost. Čisto v vsaki obiskani koči sva z osebjem brez težav komunicirala v angleščini.

Druga zgodba je s prenočišči v bližini bolj znanih vrhov, sploh za konec tedna. Takrat je zasedeno popolnoma vse, tudi razne zimske sobe ali kaj podobnega. Slovenskih variant prenočevanja po kočah tam ne poznajo. Veliko je tudi pohodnikov po Alta Via 1, prepoznavnih predvsem po ogromnih nahrbtnikih. Ti rezervirajo koče mesece vnaprej, tudi leto, sploh tisti z drugega konca sveta. Od teh sva srečala precej Američanov, tudi Korejcev je veliko in še celo Avstralka se je znašla med njimi. Midva pa sva lovila predvsem suho vreme in zato nisva rezervirala nobene koče, a je z nama za vsak slučaj odšel šotor.

Ta je zgodba zase. Načeloma je šotorenje izven kampov prepovedano, kazen menda 700€. Neuradno ga je dovoljeno postaviti, a le za eno noč med mrakom in zoro, predvsem pa stran od koč in stran od oči. Da se ne pušča smeti in drugih sledi je itak samoumevno.

Toliko na splošno. Kako sva hodila, kje spala in logistika povratka sledi v nadaljevanju ...

(+14)

bagi3. 09. 2024 11:38:37

Dan 1 - Brajniško jezero / Fanesi ( s prenočevanjem na prostem )

Najprej sva morala priti na izhodišče. Do tja sva se zapeljala preko Avstrije in parkirala na cenovno ugodnem parkirišču P3 tik ob jezeru. Letos je cena 8 €/dan, dostop brez internetne rezervacije le do 9.ure, povratek kadarkoli. Možaku pri vhodu na P3 sva povedala koliko dni naju ne bo in za vsakega nama je dal račun. Enostavno in učinkovito. Kontrole plačila ob izhodu ni nasmeh

.

Alta Via 1 se začne ob svetovno znanem Brajniškem jezeru in temu primerno so tam turisti iz celega sveta. Fotoaparati škljocajo vsepovsod, nadležnih dronov je na pretek in hitro sva zapustila lepo kuliso. Zagrizla sva v strmino in se najprej povzpela do koče Rif. Biella, nato pa uživaško sprehodila do koče Rif. Sennes. Tu sva naredila postanek v prijetnem okolju, nato nadaljevala mimo naslednje koče in se po izjemno strmi cesti spustila v dolino.

Sledil je vzpon proti Fanesom in zelo turističnem okolju koč Rif. Lavarella in Rif. Fanes. Celo kufre sva videla tam velik nasmeh

. A kljub velikim kapacitetam prenočišč ni bilo mogoče dobiti proste postelje. Zato sva nadaljevala brez začrtanega cilja, saj sva vedela da bova tokrat spala v šotoru. Tega sva tik pred mrakom postavila na višini okoli 2300 m v bližini manjšega izvira. Obdajali so naju številni vršaci in predvsem tišina. To nama je nekaj časa kradel manjši domorodec, ki je šnjofljal okoli šotora, nato pa sva se preselila v deželo sanj ...

Po vožnji iz Slovenije parkirava tik ob Brajniškem jezeru

Najbolj znana kulisa, za katero je precej zaslužna nadaljevanka Gorski čuvaj

Uradni začetek poti Alta Via 1 se nahaja na nasprotni strani jezera

Pri vzponu nama dela družbo senca. Težkih nahrbtnikov se morava še navaditi

Sonce naju ujame v vršni strmini. Na srečo priskoči na pomoč veter

Nekaj jeklenic je bolj namenjenih številnim turistom, kot da bi bile v resnici potrebne

Kmalu prideva do sedla Sora Forno, kjer se prične vzpon na Croda del Becco

Pogled na lepo pokrajino Senesov pod nama. Vrh tokrat izpustiva, ker ni del najine poti

Sestopiva do koče Rif. Biella. Zgodaj je še, zato se ne ustavljava

Na tem območju je AV1 lepo označena, kar pa ni primer povsod

Croda del Becco, tudi Seekofel ali Sas dla Porta. Tam zgoraj sva bila lani

Hoja je en sam užitek :). Pokrajina je lepa in le rahlo valovi brez pretiranih vzponov ali spustov

Obvestil o parku je povsod dovolj, ravno tako kup prepovedi

Krasna pokrajina. V ozadju je lep in brez posebnih težav dostopen vrh Muntejela de Senes

Koča Rif. Sennes. Tukaj še nisva bila, zato si vzameva čas za pavzo

Tale hov-hov si mora sam nositi svojo malico :)

Precej velika planina Fodara Vedla. Tu bova videla še eno nepoznano kočo

Istoimenska koča, zaradi bližjega izhodišča iz doline tudi bolj obiskana. Ima celo polnilnico za E-bicikle

Nima pa Wi-Fi-ja, a nasvet je v današnjem svetu zlata vreden

Krave znajo uživati tudi brez signala, čeprav ima vsaka po dve anteni :)

Fotka ne prikaže prave strmine, a sestop ni bistveno hitrejši kot vzpon

Tja dol se morava spustiti. Za kočo je tudi glavno parkirišče in hkrati zadnje

Koča Rif. Pederü je v zasebni lasti. Tukaj še nisva bila

Po kratki pavzi nadaljujeva vzpon po dolini Val di Marebbe. Pogled nazaj …

Pogled naprej. Najina pot poteka na desni, vzporedna cesta pa gre vse do naslednjih koč

Smeri ni kaj dosti, le naprej in nazaj :)

Turistična planina Pices Fanes. V teh krajih je dnevnih obiskovalcev res veliko in predstavljajo dodatni zaslužek

Še ena turizmu podvržena koča Ücia dles Muntagnoles. Ravno so pripeljali čisto prave kufre :)

Križišče cest za eno ali drugo planinsko kočo

Koča Rif. Fanes, last planinske zveze CAI. Niti pod razno ni mogoče dobiti proste postelje

Dotočiva le vodo, poleg korita pa je tudi lep vrt s krasno zelenjavo. Bolj sveža ne more biti

Seveda nadaljujeva, saj nama kaj drugega niti ne preostane. Pogled nazaj na prehojeno pot in goro Sv. Antona

Pot naju vodi mimo manjšega jezerca Lago di Limo. Tukaj sva bila že večkrat

Že znani smerokazi. So tipično leseni za območje tega nacionalnega parka in čez čas slabo berljivi

Kupček na sredini je La Varella, po kateri ima ime ena od prejšnjih koč

Planina Ucia de Gran Fanes z napihnjenimi cenami, edinkrat na celotni poti

A to ni pokvarilo splošnega vtisa. Plačaš, si misliš svoje in greš naprej v prelepo pokrajino

Dan se nagiba proti večeru, midva uživava v hladu doline Val Fanes

Na primernem odcepu zavijeva levo proti sedlu Forcella di Lago, kamor je speljana trasa AV1

Dan se že poslavlja in v bližini izvira hitro poiščeva parcelo za lahko noč. Parkirava na višini približno 2300 m

GPS sled prvega dne. Nabralo se je 26 km in 1900 višincev

(+16)

bagi4. 09. 2024 11:41:24

Dan 2 - Fanesi / koča Rif. Città di Fiume

Dan sva začela s pospravljanjem šotora ob čudovitih pogledih na zgodnje jutro. Mraz naju je hitro pregnal in kmalu sva prečila sedlo Forcella di Lago in se nato spustila vse do jezera Lago di Lagazuoi. Tam sva naštela vsaj trideset ljudi, ki so prenočevali v šotorih ali brez njih. Sledil je vzpon proti istoimenskem sedlu, nato spust v dolino mimo vrha Col dei Bos, prečkanje glavne ceste in še enkrat vzpon po nasprotnem bregu v smeri stolpov Cinque Torri. Nekaj nižje sva šla mimo koče Cinque Torri in sestopila globoko v dolino vse do ceste za Passo Giau.

Od tam sva se ure dolgo vzpenjala v nasprotni breg vse do koče Rif. Croda da Lago, ki stoji na krasni lokaciji. Tu sva naredila daljšo pavzo za zadnji zalogaj, vzpon na sedlo Forcella Ambrizzola in prečenje po nasprotni strani grebena proti koči Rif. Città di Fiume. Dan se je že krepko prevesil v zaključni del, a lepa pot z odlično podlago je bila pravo nasprotje od tiste prej. Kilometri so kar leteli in še precej pred mrakom sva bila na končni lokaciji. Malce s cmokom v grlu ker nisva nič rezervirala, a se je vse dobro izšlo nasmeh

. Topel tuš je spral umazanijo dneva in ohladil pregreta telesa, dobra večerja pa potešila želodčke. Neprecenljivo velik nasmeh

Jutranji pogled na sosednji tritisočak Piz dles Cunturines

Hitro spakirava nahrbtnike in se odpraviva proti sedlu Forcella di Lago

Tam naju pričaka smerokaz in oznaka poti Alta Via 1

Prehod nama je že poznan. Sledi spust po zelo strmem melišču

Oznaka poti in tako bo vse do jezera daleč spodaj

Strmino domiselno blažijo številni in udobni okljuki, grajeni za dolgo obdobje

Jezerce Lech de Lagacio, priljubljena točka za prenočevanje. Prečno pot nad njim je odnesel podor

Tukaj sva bila pred kratkim. Vzpenjava se proti sedlu Forcella Lagazuoi

Tam naju table usmerijo proti še enem sedlu, tokrat Forcelli Travenanzes

Piz Fanesi, vedno atraktivni, vedno lepi

Pogled nazaj na eno najbolj turističnih koč ... Rif. Lagazuoi

Spustiva se v dolino, prečkava glavno cesto in se na drugi strani vzpenjava proti koči Rif. Scoiattoli

Ta stoji poleg stolpov Cinque Torri z žalostno zgodovino iz prve vojne

Sledi spust do še ene koče v bližini, tokrat Rif. Cinque Torri. V nobeni ni možno dobiti prenočišča

Od tu naprej se za nekaj časa podajava v neznano, kjer še nisva hodila

Pogled nama je znan iz drugih raziskovanj, a pojma nimava kam točno greva

Za začetek se krepko spuščava in slej ko prej bo treba višince nadoknaditi

Po dolgem in vročem vzponu prideva do jezera Lago Federa. Konji so za boljšo pašo in hlajenje do kolen v vodi :)

Koča Rif. Croda da Lago, tudi Rif. Palmieri, ki še krepko diši po starem :)

Zgodaj je še, zato se posloviva od prijaznih gostiteljev in greva naprej

Vrh zelo zanimive podobe, Becco di Mezzodì

Po odlični in položni poti prideva na sedlo Forcella Ambrizzola. Tu pogledava na drugo stran

Obrneva levo in tudi tukaj hodiva po krasni poti :)

Pogled nazaj. Za nama je že precej kilometrov, nekaj jih še vedno čaka

Tale vršac še čaka na naju. V oblakih se skriva Monte Pelmo

He, he … ogradil je avto, da mu ga koze ne pojedo :)

Pastirski bivalniki. Tukaj jim ni tako udobno kot pri nas

Koča Rif. Città di Fiume. Morda se nama nasmehne sreča v obliki pogradov :)

Vprašat ni greh in po nekaj čakanja dobiva željeno. Predvsem pa imajo vroč tuš za 5 €/5 minut, kar je več kot dovolj za oba :)

Ta dan je bil eden daljših. Prehodila sva 27 km in 1700 višincev

(+13)

bagi5. 09. 2024 12:35:07

Dan 3 - Koča Rif. Città di Fiume / Cappana Trieste

Ta dan je bil poln lepih razgledov, nekaj novih poti in že precej znanega. Mimo Monte Pelma sva se spustila do Palafavere in kot vedno občudovala silhueto Civette. Kakšno leto nazaj sva jo prehodila podolgem in počez in za naju je bila to ena lepših izkušenj. Tokrat sva se mimo koče Coldai in bližnjega jezera podala v njeno zaledje. Parkirala sva šele v koči Rif. Tissi, kjer sva si vzela čas za počitek. Vmes sva za gušt obiskala edini vrh na celotni poti, nekaj minut oddaljen Cime di Col Rean.

Nadaljevanje poti je bilo tudi poznano in računala sva na prenočišče v koči Rif. Vazzoler. Ima 80 ležišč in ob zadnjem obisku je bila skoraj prazna. Tokrat je bil zaseden čisto vsak pograd z zimsko sobo vred. Oskrbnik nama je svetoval šotorenje v bližjem gozdu, a je bilo tudi tam že vse polno. Zato sva se odpravila naprej in sproti ocenjevala najine možnosti prenočevanja. Direktno nadaljevanje poti ni kazalo veliko obetov za šotor, zato sva raje sestopila do nižje ležeče Cappane Trieste. Tu so imeli proste postelje, zastonj tuš in dobro večerjo. Pravilna odločitev nasmeh

Po zajtrku se posloviva od gostiteljev in se med prvimi podava na pot

Monte Pelmo, tokrat brez oblačnega pokrivala

Nadaljujeva proti dinozavrom, a bova že prej zavila drugam

Teren je precej vodnat, zato so marsikje postavljene brvi

Tukaj je zapisan najin sledeči cilj, kar dva od njih

Koča Rif. Palafavera, ki tako zgodaj še sameva. Teraso imava samo zase :)

Koča ima odlično ponudbo, zato šele po daljši pavzi nadaljujeva proti Rif. Coldai

Malga Pioda, kjer je tudi korito z vodo. Za njo obrneva ostro levo, oziroma tja, kamor gredo množice :)

Ljudje rinejo vsepovsod. Bližnjic je nešteto in če greš po markirani poti, si marsikje sam :)

Rifugio Sonino al Coldai. Tu postanek preskočiva, ker je kot na avtobusni postaji

Ni da ni. Ustavila se bova pri dveh kočah na tem spisku

A hitro sva sama in nadaljujeva po enki. Tukaj jo drugače označujejo, številka je vedno rdeča

Prečna pot pod pogorjem Civette je zaprta zaradi ostankov plazovin in podorov

Najin cilj se nahaja na tisti špici. Do tja je še dolga in vroča pot

Koča Rif. Tissi. Do sem se je treba kar pomujati, zato množic pričakovano ni

Edini vrh, ki sva ga obiskala na celotni poti in to le zaradi pet minut dodatne hoje :)

Pogled z vrha na kočo in ostenje Civette

Po daljšem odmoru nadaljujeva proti naslednji koči na AV 1

Propadla planina na veliki izravnavi Pian della Lora. Kot zanimivost … koča Vazzoler ima vodo napeljano od tukaj

Te je več kot dovolj, tla so celo močvirnata. Enako cvetje je na Mokrinah

Eden od številnih stolpov ob poti. Tu je raj za plezalce

Koča Rif. Vazzoler, polna do stropa. Tukaj ni prostora za naju

Poiskala bova dober prostor za šotor. Morda bova rabila pomoč gospe v deblu :)

Imava še nekaj časa pred mrakom, tako da sproti ocenjujeva situacijo glede nadaljne poti

Vse skupaj izgleda precej gorsko in zaraščeno. Sprejeti morava drugačno odločitev od prvotne

Za šotor ni videti uporabnega prostora, zato raje sestopiva nekaj sto višincev do Cappane Trieste

Koča je na parkirišču in kot taka ni preveč zanimiva za prenočevanje. Brez težav dobiva postelji, tudi večerjo sva ravno ujela :)

Tokrat sva prehodila 27 km in 1300 višincev

(+11)

bagi6. 09. 2024 10:36:09

Dan 4 - Cappana Trieste / koča Rif. Pramperet

Pred nama je bil najbolj naporen dan, le da tega še nisva vedela. Zjutraj sva se najprej vrnila na izhodiščno točko prejšnjega dne in se podala v smeri koče Rif. Carestiato. Do tja sva hodila dolge ure, večji del po strmi in neudobni stezi. Vmes sva gledala, kje bi lahko prejšnji dan postavila šotor. Našla sva le dve manjši lokaciji in sicer prvo, ki je dobro uro hoda od začetnega križišča s smerokazi, in drugo še pol ure dlje. Eno je tudi čisto na začetku, a za naju bi bilo to bistveno prekmalu.

Od koče Carestiato je sledil spust do prelaza Passo Duran in sestop v desno po glavni cesti. Sonce je že krepko pripekalo, kar se je skupaj z vlažnim zrakom pokazalo za precej naporno kombinacijo. Za nameček je odpovedal še nebeški ventilator in nekateri predeli so bili najbolj podobni hoji nekje v tropih.

Po dolgi poti sva utrujena prišla do koče Rif. Pramperet, kjer sva na srečo brez problema dobila prostor. In ne samo to. Letos kočo vodijo štirje mladinci, vsak po svoje malo odštekan velik nasmeh

. Vse se je dogajalo na nek poseben način z veliko nenavadnostmi in na koncu s skupno večerjo vseh pohodnikov za eno mizo. Tudi jedi so bile povsem neobičajne, vsaka posebej za preste oblizat. V celoti gledano tako dobre izkušnje še nisva doživela, pa sva spala v številnih dolomitskih kočah. In da ne bo pomote … povsod je bilo OK, ampak tu je bilo nekaj več nasmeh

Novo jutro, nov dan. Po zajtrku se poslovila in odpraviva na izhodiščno točko

Gruča vojakov, ki so ponoči pregledovali divja šotorišča :)

Po slabi urici prideva do točke, kjer bi morala včeraj nadaljevati

Včerajšnja ocena je bila kar prava. Pot ni ravno zgled udobnosti, prostora za šotor še nikjer

Poleg tega je izjemno strma in zaraščena, kar nisva ravno pričakovala

Po nekaj urah le prideva do bolj položnega terena in prvega sonca

Pogled na osončene vršace hitro raztegne usta v nasmeh :)

Sestopna grapa dolge in naporne ferate Costantini, ki še čaka na naju

V bližini je koča, zato se pojavlja vedno več pohodnikov, glede na opremo bolj turisti

Rifugio Bruto Carestiato. Tu narediva daljši odmor

Po okrepčilu sledi sestop na prelaz Passo Duran

San Sebastiano na nasprotni strani naju še čaka

Neobičajno za AV1, daljši sestop po glavni cesti

Naporno. Hodiva po visokem podrastju v zatohlem, soparnem ozračju …

Nato sledi dolgo prečenje melišč v žgočem soncu in popolnem brezvetrju. Tudi vetru je očitno prevroče :)

Prvič zaslediva oznako za končni cilj, kočo Rif. Pramperet. Če ne bo prostora, bova postavila šotor

Tole pa ni preveč dobro. Nad vrhovi se zbirajo nevihtni oblaki

Do koče prideva še v jasnem vremenu, a za nama že treska

Brez problema prideva celo do svoje sobe, ne samo pograda. Šef kuhinje že kuha večerjo

Za las sva ušla nevihti. Zelo na hitro se zagrne tudi nad kočo

Najprej se na polno vsuje sodra, nato lije kot iz škafa. Pol urce, nič več. Pri večerji sledi ponovitev …

GPS sled prehojene poti. Nabralo se je 22 km in 1700 višince

(+11)

bagi9. 09. 2024 13:42:24

Dan 5 - Koča Rif. Pramperet / koča Rif. 7°Alpini

Zajtrka tokrat nisva čakala, ker je bil pred nama dolg dan, poln neznank. Poti namreč nisva poznala, sestopne ferate v pogorju Monte Schiare še manj. Le to sva vedela, da želiva prehoditi celotno traso vse do Belluna, kar pomeni prečenje gorskega masiva. To je daljša, bolj naporna in marsikje precej izpostavljena varianta, neprimerna za večino pohodnikov po AV1. Ti gredo po drugi poti direktno v dolino in se nato z busom prepeljejo v Belluno. Obe varianti sta Alta Via 1.

Po jutranjem odhodu sva se ustavila le še v koči Rif. Pian de Fontana. Lepa, čista, urejena, pripeta v izravnavo nad strmo grapo. Ravno grape so značilnost teh krajev. Globoke, strme, povsem zelene. Pogorje Schiare tu močno izstopa in končno sva prilezla tudi do njega. Sonce se je nekam skrilo in spustila sva se v skrivnostni svet meglic in ferate Marmol. Krasna ferata je to, a številni prehojeni kilometri in težka nahrbtnika so zahtevali dodatno previdnost in pozornost na vsak detalj. Korak za korakom sva predelala tudi to in se počasi spustila do koče Rifugio 7°Alpini. Tam sva se posvetila še zadnjem dejanju ta dan … prenočišču. A tu sva dobila nepričakovano nagrado, sobo za posebne goste in to le za naju nasmeh

. Hvala oskrbniku. Sledil je osvežilni tuš pred večerjo, nekaj večernega pogovora za omizjem, nato pa lahko noč …

Od nje se poslavljava z najlepšimi spomini :)

Cima De Zità Nord žari v prebujajočem se soncu. Pot gre v nadaljevanju desno ob njej

Pogled nazaj. Pod temi vršaci se nahaja koča, od katere sva ravnokar prišla

Zaenkrat sva še v senci in prijetni svežini jutra. Na sedlu naju bo ujelo sonce

Tako, sva že čez. Od tu naprej se bova dolgo časa samo spuščala

Pogled na pogorje Monte Schiare. Tja gor morava

A trenutno uživava v prekrasni pokrajini in številnih svizcih, ki se ne menijo kaj dosti za človeka

Pokrajina je popolnoma drugačna od včerajšnje. Tukaj še nisva hodila

A kmalu se planota prelomi in po tej stmini morava sestopiti do naslednje koče

Ta je globoko spodaj in pot do nje ni ravno enostavna. Zaslediva celo opozorila o zahtevnosti

Spustila sva se od tam zgoraj, v ospredju pa je eno od prenočišč poleg glavne stavbe

Koča Rif. Pian de Fontana, osrednja stavba. Prenočišča so v manjših stavbah okoli nje

Zanimiva markacija s pripisanima kočama v nadaljevanju

Pogled nazaj na kočo Koča Rif. Pian de Fontana iz hriba na nasprotni strani. Vmes je globoka grapa

Skavti na počitku, za naju pa hoja naprej :)

Pokrajina okoli Schiare je polna globokih grap. Ob morebitnem padcu veljajo le enosmerne vozovnice

A smer je prava. Tu obstajata dve varianti. Ena je sestop v dolino, druga vzpon proti Schiari

Izbereva težjo z bolj naravnim potekom smeri proti končnem cilju Belluno

V sedlo morava. Začuda je v grapi še sneg …

Pot je speljana mimo snežišča. Po napornem vzponu le prideva do sedla in vstopa v ferato

Na začetku ne deluje posebej zahtevno in še sonce se nama nasmehne

Brez posebnega truda prečiva različne plošče. Tudi vzpon ni preveč strm

Tabla iz pamtiveka. Ferata Piero Rossi se je prvotno imenovala ferata Marmol

Tudi nadaljevanje ni nič posebnega. Težki nahrbtniki naju ne ovirajo kaj dosti

Odcep za vrh Schiare, a ta ni del najine poti. Prideva ponovno :)

Sonce se je poslovilo, nastal je skrivnosten svet meglic. Začenjava se spuščati

Bivak je novejši, s precej več prostora kot klasični. Znotraj je vse pospravljeno, Čehov ni :)

Teren občasno postane zahteven, zato previdno sestopava ob jeklenicah

Nekaj je polic, nekaj grušča, pa precej strmih stopenj …

In tako sva počasi prišla od tam zgoraj nekje. A sestopa še zdaleč ni konec …

Teren je vedno bolj strm, skala na srečo dobro razčlenjena

Zanimivo, na označevalnih ploščicah je zapisana oznaka Marmol in ne Piero Rossi

Čez navpične stopnje pomagajo tudi lojtre

Križišče, kjer že pomisliva na zaključek ferate

Pomota in to velika. Nekaj težjih odsekov naju še čaka …

Ferata je krasna, brez dvoma. Le nama se že poznajo številni kilometri in težka nahrbtnika

Uspelo nama je :). Pogled nazaj na naravni portal, značilen za ta del gorovja. Ferata poteka desno od njega

Dan se poslavlja, midva pa greva spet preizkusit srečo v kočo Rifugio 7°Alpini

In jo imava :) Vpriču naju nekdo odpove zasebno sobo in oskrbnik jo dodeli nama :)

Naporen, pokrajinsko zelo lep dan. Nabralo se je 14 km in 1600 višincev

(+14)

bagi10. 09. 2024 10:35:16

Dan 6 - Koča Rif. 7°Alpini / Belluno AP

Čakala naju je še krajša zaključna etapa, za začetek sestop po soteski potoka Ardo. Soteska je slikovita in prav nič dolgočasna, zato nama je čas hitro minil. Nadaljevanje pa je povsem cestno. Do Belluna naju je namreč ločilo še 7 km asfalta po podeželskih cestah. Pretiranega prometa na srečo ni bilo, sva pa take hoje vajena iz drugih potovanj. Pač vzameš za dejstvo in hodiš po začrtani poti. Tako je minila še dobra urica in mesto je bilo tik pred nama. S tem je prišel tudi zaključek najine AV1 in poskrbeti je bilo treba za povratek na izhodišče. To je kar velik logistični zalogaj, ki je v celoti deloval. Čez nekaj ur sva bila že na izhodišču pri Brajniškem jezeru nasmeh

. Vse skupaj je potekalo takole:

1. Na AP Belluno (poleg železniške postaje) sva kupila bus vozovnici za Cortino d’Ampezzo … linija 9, prevoznik Dolomitibus. Ta linija ima prestopno postajo z imenom Tai P.le Olimpico, kjer je potrebno izstopiti.

2. Nato se na tej postaji počaka na linijo 30, tudi prevoznik Dolomitibus. Ta naju je potegnil do glavne postaje v Cortini d’Ampezzo. V veljavi je bila še vozovnica iz Belluna.

3. V Cortini prestopiva na linijo 445, prevoznik Sudtirolbus za smer Toblach. Tu vozovnici kupiva kar na avtobusu.

4. Na glavni AP v Toblachu prestopiva na bus linijo 442 za Lago di Braies. Tu v glavni sezoni velja poseben režim. Vozovnic ni mogoče kupiti na avtobusu, ampak jih je potrebno predhodno rezervirati preko interneta. Dobra volja šoferja je, ali te bo spustil na avtobus in boš uredil rezervacijo tekom vožnje, ali pa boš to opravil na postaji in počakal naslednji avtobus.

Še opozorilo … med tednom so opisani prevozi dokaj pogosti in na izhodišče sva se vrnila z minimalnim čakanjem med posameznimi linijami. Precej manj prevozov je ob sobotah, še slabše ob nedeljah, ko delavskih avtobusov ni. Na pogostost prevozov vpliva tudi sezonsko in izvensezonsko obdobje, zato je nujno predhodno načrtovanje povratka.

Še zaključek ... prehodila sva celotno AV1, a že gledava naslednjo. To pove vse o tem, kako sva doživela prehojeno pot. Odlična izkušnja velik nasmeh

Koči pomahava v slovo ob prvi svetlobi. Kar nekaj kilometrov je še pred nama, predvsem pa povratek domov

Slikovita soteska potoka Ardo. Ob njem poteka skoraj šest kilometrov poti vse do parkirišča

Potok je hudourniškega značaja, zato so čezenj speljani mostiči trdno grajeni

Pot je res slikovita in kljub dolžini nikoli dolgočasna

He, he … klonila je pod težo nahrbtnika :)

Nova tabla in prva uradna potrditev, da je to tudi AV1. Vse od Schiare navzdol je nisva nikjer zasledila

Parkirišče je na višini okoli 700 m, okoli pa ena sama revščina

Pralni stroj starih mam, očitno še vedno v uporabi

Takih smerokazov ne vidiš prav pogosto :)

Tudi tega ne. Tržna niša, za katero dvomim v njeno uspešnost

Belluno in hkrati najin zaključek poti Alta Via 1. Sledi še povratek na izhodišče in vožnja domov

GPS sled zaključnega dela poti. Prehodila sva še 13 km in 200 višincev, preostanek dneva pa je šel v vožnjo

(+11)

saram10. 09. 2024 20:01:05

Vi dva sta zaključila z potepanjem po Dolomitih jaz bi pa še kar prebirala vajine zapise. Res iskrene čestitke za vse vajine podvige in hvala, da jih delita z nami.

(+4)

oldtimer 5511. 09. 2024 07:18:52

Tudi z moje strani iskrene čestitke za opravljeno šestdnevno turo, kar pomeni fascinantnih 129 km in 8.400 višincev!! Bravo!

(+3)

bagi11. 09. 2024 13:46:56

Hvala, hvala nasmeh

. Res je bila izkušnja posebne sorte in morda jo bo kdo ponovil. Vsekakor priporočam.

(+3)

ejti11. 09. 2024 15:38:08

Emil in Mateja, užitek vaju je brati.
Vse čestitke za turo.

(+4)

nenap11. 09. 2024 18:21:31

Znata Fajtat in Zmagat
Velike čestitke velik nasmeh

Nevenka

(+3)

Ljulica12. 06. 2025 22:04:07

Krasen, bogat in obsežen zapis poti. Hvala za tole!

So morda kje dostopne gpx datoteke vajine poti? Precej bi olajšale načrtovanje.

(+1)

bagi13. 06. 2025 06:16:47

@Ljulica ... ni problema nasmeh

. Na zasebna sporočila mi pusti tvoj E-mail, jaz pa ti bom nanj poslal GPX datoteke.

Emil

Za objavo komentarja se morate prijaviti:

Uporabniško ime:
Geslo:
Zapomni si me:
	Prijava

V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.

Anketa
Kako se imenuje najvišji vrh Kaninskega pogorja?
	Visoki Kanin
	Vrh Laške Planje
	Prestreljenik
	Rombon
	Lopa
	Ne vem
Glasuj

Novice

Trenutne razmere

Seznam gora

Iskanje izletov

Panorama

Video

Mali oglasi

Vpisna knjiga

Prireditve

Živali

Cvetje

Kviz

Zemljevid

Vreme

GPS sledi

Spletne kamere

Slike

Doniraj

Alta Via 1 - vezna pot po Dolomitih