Sv. Vid 349m Pag

Fotografije, ki pritegnejo. Letos smo Sv. Vid tudi mi opazovali iz apartmaja v Gajacu, če gremo še kdaj se bomo do njega tudi odpravili.

Aleš 43, še lepši pristop je iz nasprotne strani, od morja (imena kraja se ne spomnim), po strmi markirani poti...(občutek visokogorja)
sh,... sva pred leti vsako jutro s Sv. Vida opazovala prebujanje v Gajcu in..., nekajkrat tudi sonca...

Pred nekaj leti sta se dva kolega po tisti strani proti Sv. Duhu celo zaplezala

seveda sem slišal še za smer iz sv.Duha in iz sv. Ane (po grebenu iz paške smeri)sam nisem jih še probal!

Naslednji teden grem iz sv, Duha probat "plezalno". tko da, se javm..pa slike itd

28.7.2014 se podam na najvišji vrh otoka Paga. Ker sem ravno na dopustu z družino sem izkoristil vmesni čas in se odpravim na najvišji vrh otoka Paga Sv.Vid. Pot začnem iz vasi Sv.Marija in nato nadaljujem po travnatem pobočju,in nato pridem v nizek hrastov gozd in nato iz gozda pridem ob veliki pečini,ki je vsa že črna od vremenskih vplivov soli in burje.Ter nadaljujem čez malo melišče in nato in hitro dosežem vrh Sv.Vida.na vrhu pa krasni razgledi na otok Pag in njegovo okolico.

Letos sem bil gor dvakrat, prvič s kolanske strani (izhodišče je prikazano na sliki 1 pri opisu poti), drugič pa z vzhodne strani z izhodiščem pri Sv. Mariji (slika 1 pri opisu, ki ga je podal vukoviek). Obakrat sem se do izhodišča pripeljal s kolesom.

Pri dostopu s kolanske strani se je dalo še kar nekaj časa peljati po dokaj solidnem kolovozu, preden je nadaljevanje s kolesom postalo nemogoče, nadaljevanje do vrha pa je bilo povsem nezahtevno pešačenje po zelo zložnem terenu. Po cca. 10 min hoje pridemo do razpotja, kjer lahko desno zavijemo proti Šumunom, levo pa proti vrhu. Pot je markirana, sicer pa jo je tudi brez tega skorajda nemogoče zgrešiti, saj kmalu pridemo na čistino in imamo vrh pred očmi.

Z vzhodne strani pa je povsem druga zgodba. Pot je strma in delno vodi po nestabilnem terenu, kar nekajkrat pa se je treba oprijeti kakšne skale. Kakor je že zapisal SilvesterO na tej strani, vzpon spominja na visokogorje, vendar pa ni zahteven, le nekaj pazljivosti je potrebno. Tudi s te smeri je pot dobro markirana, je pa pri sestopu markacije moč hitro spregledati in je zato potrebno nekaj več pozornosti. Kdor se bo gor podal s te strani, bo do izhodišča moral priti z južne strani, saj je cesta nad paškim zalivom s severne strani že nekaj let zaprta za avtomobile zaradi vdora cestišča. Da se sicer priti okoli, vendar je potrebno kar precej telovadbe pa tudi avto vam ne bo hvaležen. Za dostop s kolesom pa seveda ni problema.

Do Sv. Marije, vasice, ki je izhodišče za bolj strmo pot na Sv. Vid, s severne strani, se da pripeljati tudi z avtom iz mesta Pag. Torej ne od Sv. Duha, kjer je cesta res zaprta za avtomobile, ampak z druge strani, od mesta Pag. Cesta je ok, asfaltirana, le malo ožja.
Pot s severne strani in sam vrh sta pa res lepa, okolje deluje zelo visokogorsko, pod sabo vidiš pa modro morje, res slikovito.

Macesna, tale tvoja razlaga ne bo povsem držala. Če pogledaš na karto boš videla, da je vasica Sv, Marija, ki je izhodišče za vzpon na Sv. Vid, vzhodno od "gore", ne severno. Kakorkoli, do izhodišča (Sv. Marije) se da priti z dveh strani: z južne strani iz mesta Pag, in pa s severne, novaljske strani, po makadamski cesti, ki se pred hribom odcepi od lokalne ceste D106. Tole je odcep s severne strani, do cestne zapore, o kateri je tukaj govora, pa je potem še kar nekaj vožnje in je dejansko postavljena precej bližje Sv. Mariji, kot pa Sv. Duhu. Če me spomin ne vara, je malo naprej od te zapore (gledano s severne strani) od lani postavljeno obeležje, ki označuje 15. poldnevnik, potem pa že kmalu pridemo do izhodišča. Kot rečeno, zaporo se sicer z avtomobilom da zaobiti po nekakšnem provizoričnem obvozu par metrov višje nad cesto in nekateri to tudi počnejo, vendar jaz tega rajši ne bi poskušal, vsaj ne s kakšnim nižjim ali dražjim avtomobilom. Morda s kakšno kripo za 200 eur.

Imaš prav, od Sv. Marije je verjetno res bolj vzhodna stran. Kakorkoli, opozarjam le, da se ni treba mučiti po uradno zaprti cesti, saj se elegantno pride po asfaltu od mesta Pag.

Se strinjam s tabo, saj sem isto o dostopu do izhodišča z južne strani pravzaprav zapisal tudi sam. Če nekdo sicer letuje nekje na južnem delu otoka ali v mestu Pag, je to tako ali tako najbolj logična izbira. Tisti, ki se na pot odpravi s severne strani otoka (sam sem že eden takih), pa bi moral v tem primeru najprej okoli hriba po glavni cesti do mesta Pag, ta cesta pa nikakor ni ena sama ravnina, pa tudi pot je precej daljša. Za avtomobiliste to seveda ne igra nobene vloge in druge možnosti zaradi omenjene cestne zapore pravzaprav niti nimajo, kolesarji pa se bodo v tem primeru zagotovo rajši odločili za spust proti zalivu od že omenjenega odcepa s severne strani, saj zanje prečkanje omenjene zapore ne predstavlja nobenega problema. To možnost sem omenil zato, da ne bi kdo mislil, da se do izhodišča s te strani SPLOH ne da priti. Da se, le z avtom načeloma ne. Je pa treba tudi povedati, da je trenutno zaprta cesta med Sv. Duhom in mestom Pag najpopularnejša kolesarska steza in najlepša panoramska cesta na otoku. Lokalci že vse od podora močno navijajo, da bi jo ponovno odprli. LP

Drugi dan sva namenila "otoku presenečenj", začela sva z vzponom na vrh Sv. Vid, ki je točka HPO. Sledilo je kopanje na plaži Čista, nato pa ogled in kosilo v mestu Pag. Po popoldanskem kopanju sva se proti večeru odpravila odkrit Paški trikotnik, za konec dneva pa sva se še posladkala v Novalji.
Naslednji dan sva se ob poti domov ustavila v vasi Jablanac, od koder sva se podala v Uvalo Zavratnico.

Včeraj na najvišji vrh Paga. Pot je zelo lepo markirana, razgledi brezmejni. K sreči je prijetno pihalo in blažilo vročino. Sončni vzhod čudovit.

Pred dnevi na Vida iz Sv. Marije. Tik pred parkiriščem je območje posebnih, zaščitenih hrastov, zanimivo za videti.

Severni pristop na Vida je res lep, deluje prav visokogorsko. Pot je spodaj gruščnata, potem postane boj skalnata, zelo lepo je speljana. Nisva zaznala nevarnih mest, po najini oceni je pot lahka. Na opisu poti na tem portalu je opredeljena kot zahtevna, kar me je nekaj let malo odbijalo od vzpona.

Lepi razgledi, skratka na vrhu lepo kot vedno.

sl. 4 ametistasta možina

Miri, hvala! Torej sta blizu druga drugi.

Zdravo, a mi zna kdo povedat, ce je pot primerna za psa - glede na ostrino kamnov in skal? Hvala

Zdravo
Smatram, da ni tako hudo ostro kamenje in lahko greš s psom.
lp