Rab

Bravo,
super dopustniška turca za zgodnje jutranje ure.
Zelo jo priporočam tudi kolesarjem - seveda po cesti, ker strmina je res huda, je pa spust potem toliko lepši, v kolikor ne odpovedo zavore

Rab - Kamenjak

Ali vzeti kolo na otok Rab, če greste na dopust, ni dileme: obvezno. Čeprav je Rab majhen otok in meri le 22km po dolžini, boste na njem našli preko 150km označenih kolesarkih cest in poti, od takih za ljubitelje strmih klancev, samotnih gozdnih cest in makadama, pa tudi do lepih lahkotnih priobalnih »lungo mare« variant, kjer se v času - ko še ni glavne sezone, kolesarji in pešci med seboj ne motijo preveč.
Eden od najbolj strmih hrvaških otoških klancev nasploh je zagotovo Kamenjak, 408m visok hrib nad mestom Rab (dolžina cca 5,5km od morja do vrha), kjer se v naselju Mundanije iz glavne ceste Rab - Lopar, odcepi nanj sprva asfaltna, nato deloma betonska cesta, zadnji del proti vrhu, ko se svet malo položi, pa je še kak km makadama. Žal pot ni krožna in je treba gor in dol po isti cesti, kot že rečeno, pa je treba pred spustom dobro preveriti tudi zavore. Tudi na srečanje s kakim avtom bodite pozorni, teh je več zlasti pod večer, ko se tam tik pod Kamenjakom, odpre gostišče z dobro hrano in še boljšim razgledom.
Čeprav izgleda Rab iz celine precej pust in gol, boste na njegovem južnem delu, čez Kampor (med II.vojno Ita koncentracijsko taborišče) na območju Kalifronta, naleteli skoraj na pravi pragozd, po njem pa na desetine km t.i. vatrogasnih cest, kjer je včasih potrebno tudi malo orientacijskega smisla, da se ne izgubite v tem labirintu podobnosti. Lepa in zahtevna kolesarsko - pohodniška pot pelje tudi iz kraja Mundanije nad Supetarsko Drago čez hrib, zem.ime čez Frugo in Kruno, ali pa po stari cesti v Lopar, a je primerna izključno za gorska kolesa.
In če imate še malo planinsko raziskovalne žilice, potem se je nad krajem Barbat vredno odpraviti tudi do zgodovinskih ostankov nekdanje utrdbe in ruševin cerkvice sv. Kuzme i Damjana.

Pomorska pot naju je vodila mimo Raba, ki je bil tudi osnovni cilj potovanja. Naj predstavim Rab malo drugače. Tudi sam sem ga doživel iz čolna drugače, kot pred leti ko sem celega večkrat prekolesaril podolgem in počez, vključno z najvišjim vrhom Kamenjakom.(kar je že predhodnik podrobno in vzorno opisal) Z morske strani pa se otok spet pokaže v drugačni luči. Na zahodni strani sva srečala ogromno gliserjev, jaht in jadrnic, na vzhodni med otokom in celino pa cel dan samo dva. (verjetno tudi zaradi precej močne burje in valov, pa saj sva imela tudi midva kar nekaj težav z vetrom) Ampak bilo je lepo, za dušo, daleč od ponorelega sveta.....

S starejšim sinom sva se podala na kratke morske počitnice, prvi dan sva raziskala "zeleni otok" ali "otok sreče" ali "otok ljubezni".
Začela sva z vzponom na vrh Kamenjak, ki je točka HPO. Naredila sva krožno pot iz vasi Mundanije, po markirani poti gor ter po cesti dol. Nato sva se zapeljala v Kampor, kjer sva si ogledala žalostni del naše zgodovine, sledil je bolj veseli del, ko sva se šla kopat na Rajsko plažo v Lopar. Za konec potepanja po otoku sva se sprehodila skozi mesto Rab.
Preden sva se podala na drugi otok, sva se zapeljala skozi Jablanac ter pokukala v Uvalo Zavratnico.

Prečenje otoka Raba od Mišnjaka do Loparja

Vikend varianto smo izkoristili za spomladansko prečenje otoka Raba od trajktne luke Mišnjak, kjer
prične prva oznaka za smer Barbat, Banjol, Sv.Damjan, Srednjak in Kamenjak do Loparja.

Izbrali smo res vroč vikend glede na april, tako da je bila to kar naporna tura, saj smo zelo pogrešali veter, ki bi nas vsaj malo hladil.

Pričeli smo iz luke Mišnjak, nadaljevali po markacijah do prve uvale Mag, ter se po kamniti stezi, ki je zelo malo shojena podali malo gor in malo dol ob severni obali otoka s čudovitimi razgledi na celino in Velebit.
Steza je sončna, prečkat moraš številne kamnite suhozide, kljub temu, da je Kamenjak visok 400 metrov, narediš do vrha kar preko 700 višincev.
Sledi strmo vzpenjanje na Srednjak 331 m, od tu dalje je še 2 h hoje do vrha Kamenjaka, ki je ves čas pred tabo dobro viden zaradi oddajnikov.
Zaradi dvodnevnega prečenja smo prenočili v kamniti ogradi pod vrhom Kamenjaka ter že ob 7h zjutraj se podali dalje do Loparja.
Čakalo nas je še 4 ure po kršu, zelo kamnitem terenu, nad severno obalo otoka s čudovitimi razgledi na Goli otok in Grgur. Prečkanje suhozidov ni enostavno, ker se je treba spuščati in ponovno vzpenjati do razcepa na pol poti, kjer nadaljujemo po grebenski do Loparja ali proti Frugi na Premužičevo stazo. Izbrali smo lažjo pot, saj naj je bilo težkega kamnitega terena čisto dovolj in na Premužičevi stazi smo res uživali še 1,5 h do Loparja.
Skupno smo nabrali prvi dan 33000 korakov, drugi dan pa 22000. Hoje je precej, kilometrov se nabere prvi dan dobrih 12, drugi dan pa dobrih 10 in 100 m višincev. Iz Kamenjaka do Loparja je točno 4 ure hoje, tako da smerokazi so realno postavljeni. Opozorilo na vrhu Kamenjaka je realno, saj je teren zelo težak predvsem zaradi neshojene steze in paziti je potrebno na vsak korak ter biti zbran, saj steza poteka nad strmo obalo. Tura res ni za neizkušene, saj je potrebna velika zaloga vode.
Čudovit otok, krasna narava, celih 22 km brez civilizacije in res naporna tura predvsem zaradi premalo vode, pa smo imeli 9 l s seboj (3x odrasli in 2x otroka), smo se vseeno znašli na srečo gradbincev, ki so na vrhu otoka imeli cisterno za vodo in smo jo dobesedno ukradli za nam dotočit manjkajočo zalogo.