Pot sedmih slapov -Buzet

Včeraj na lep aprilski dan pa po dveh letih spet z škofjeloškimi planinci v Hrvaško Istro na pot Sedmih slapov. Tokrat mesec in pol prej kot pred dvema letoma.Nabralo se nas je za cel avtobus in neutrudna vodička Slavica Laznik je bila tega zelo vesela.Zapeljemo se v Buzet in pri pivovarni Favorit imamo štart. Nato pa ob kanalih reke Mirne, kjer ta čas skoraj ni vode.Vseeno pa je videti polno rac mlakaric in celo sivo čašljo vidimo in rečnega galeba. Kmalu prečimo Mirno in se čez čas prek lesene brvi, ki nam naznanja začetek poti, bližamo prvemu slapu.Slapovi so poimenovani in jih bom podnaslavljal pri slikcah. Edino ime slapa v vasi Kotle mi ni uspelo ugotoviti.Pot je vseskozi odlično označena,vseeno pa je treba paziti , da ne zaidemo. Istrski planinci so bili zelo delavni. Vsa pot je na novo nadelana in opremljena z varovali. Tega pred dvema letoma še ni bilo, samo kratek odsek je imel nekakšne kable.Prek Napoleonovega mostu, ki je svojevrstna atrakcija in odlično ohranjen se spustimo v vas Kotle.Nekoč je bila to velika cvetoča vas, takorekoč z uličicami.Vas nima stalnega prebivalca.Do vasi se pride po makadamu. Obratuje majhna gostilnica -konoba.Polek gostilnice neka domačinka v prvi hiši nasproti prodaja celo domače žganjice in likerje.V glavnem se še vedno vidi blišč nekdanje velike vasi, na katero spominjajo mogočna poslopja, ki pa so v glavnem zapuščena ali pa v ruševinah. Del hiš pa so le obnovili in jih celo ponujajo kot apartmaje.Nekaj pa jih še vedno uporabljajo kot vikende. Spodaj pod gostlnico je slikovit peti slap, ki mu edinemu ne vem imena. Tu je reka v beli kraški kamen izdolbla korita in ustvarila majhne slapiče in tulmune. Na koncu pa se pred mlinom, ki že davno ne obratuje več spusti globoko spodaj v lep tolmun.Iz Kotel sevračamo po drugi poti in obiščemo še preostala dva slapova in se po trikratnem prečkanju rečice vrnemo nazaj v Buzet. Ta čas je čas številnih orhidej-kukavic. Mi smo našli tri sorte.Najlepša je seveda pikastocvetna kukavica.

Velkavrh, malo sam prekopao po netu, slap u selu Kotle nema imena, zovu ga jednostavno Slap ...
http://www.istriasun.com/istra/kotli.php
http://cudaprirode.com/portal/pt/2942-kotla-bajkovito-mjestace-u-istri
http://www.reprezent.hr/images/pdf/2014/slapovi.pdf

jedriličar ,hvala!Prebral sem vse kar si posredoval. Res je zgodovina naselja Kotle zelo zanimiva. Nisem vedel, da je bilo naselje tako cvetoče in, da je bil še en mlin. Vem, pogled na slap je lep od mlina, samo tja dol nismo lezli.Zelo me zanima zgodovina teh istrskih krajev.Lep pozdrav!

kaksna je tezavnost poti, glede na to, da so plasticne "jeklenice", in kako varne so le-te?
hvala

Samo par starih jeklenic pogojno rečeno je plastičnih. Kar pa je na novo varovano pa so jeklenice z jeklenimi stebrički.Pot je ocenjena kot lahka, varna.V mokrem je spolzko. Je pa nekoliko daljša-tja in nazaj s postanki okoli pet do šest ur.

Sobotni obisk Poti 7. slapov

https://sine771.blogspot.com/2018/12/pot-7-slapov.html

V torek (16.4.) sva prehodila to pot. Po marčevski suši, ko je voda bolj kapljala in curljala kot pa tekla in bučala, so slapovi in tolmuni spet dovolj vodnati, da so lepi na pogled...

Vtisi in fotografije s poti na povezavi:
http://zivi-za-danes.com/2019/04/20/pot-sedmih-slapov-na-dragi-in-mirni-v-istri/

Trenutno so slapovi precej bolj vodnati kot na slikah zgoraj. Pri prečkanjih Mirne sem morala 2-krat sezuti čevlje. Razen te malenkosti je pot BP.

nikjer nisem našla informacije o dolžini poti in okvirnem času,da prehodiš mimo vseh slapov. Kakšna je težavnost poti?, če imamo otroke 7 in 10 let,je pot primerna.Hvala

Z majhnimi otroki računajte precej več kot 3 ure za 13 km. Pot je večinoma lahka, ne pa povsod. Do parih slapov pa se je treba spustiti po strmem bregu, možnost zdrsa, tudi okoli korit je treba biti pazljiv.

Živjo! A mogoče kdo ve, kakšno je stanje slapov/jezerc v temle sušnem obdobju? Ima smisel hodit?

Dvomim. Enkrat sem se konec avgusta tako zaj...la, pa sploh ni bila taka suša kot letos. Ni bilo niti kaplje vode. Počakaj na konkretno deževje.

Hvala ti, se mi je zdelo, da je tako.

V tretje gre rado. Včeraj sem po desetih letih -takrat sem bil še s Savskimi planinci tukaj-vmes pa že s PD Škofja Loka -spet tukaj.Po Gorenjskem je malo preveč ledeno ,zato smo prestavili z marca na februar in ni nam bilo žal. Štart je bil kot vedno od pivovarne v Buzetu ob regulirani rečici Mirni, ki je trenutno vsaj v tem reguliranem delu(kanalu) skoraj brez vode.Kar jo pač je pa je vse zaledenelo.Nato pa mimo izvira Tambasin ob plezalnem delu soteske na drugo stran rečice. Nevem točno kdaj je bila tu taka moč vode , da je zrušila mostiček-zaenkrat to še ni sanirano. Ker je bilo vode je šlo enostavno čez na drugo stran po kamnih. V primeru velike vode pa bi že tu bilo treba sezuti čevlje .Zanimivi so ti plezalni deli-mislim, da jim je visoka voda tudi tukaj kaj polomila .Tako pridemo do prvega slapa-Zagon.Navdušuje nasledni slap Bačva in Zeleno-plavo jezero.Nato pridemo do naslednjega slapa Vela peč-35 m -ta je najvišji na rečici Draga. S slapom Mala peč pa se ta stran slapov konča. Konča se dejansko v naselju Kotli, kje je vsaj za mene najveličastnejši slap-imenovan kar Kotli z atraktivnim zaključkom -mlinom,ki pa žal propada.Videl sem , da se celo prodaja. Tu je voda izdolbla cel kup kotličev, tolmunčkov in zaključi se s slapom , ki pada dol v tolmun. K tistimi kotliči se lahko spustimo po desni ali po levi strani. V vasi Kotli trenutno ni prebivalcev. Lokal je zaprt. Sedaj je nekoč cvetoče naselje z več veliko hišami je bolj vas duhov. Nekaj je obnovljenega in služi bolj za vikendaše. Nekaj celo oddajajo.Zanimivo, da tako velika vas ni imela cerkve.Da pa prideš do Kotlov pa se gre celo skozi vas Selce in zaselek Pengari. Do Kotlov pa se gre skozi več opuščenih zaselkov ali vasi-Kuhari,Martinčići, Šćaveti in Glistonija . Tu je vidnih veliko ruševin nekoč mogočnih domačij, ki so sedaj samo ruševine in jih prerašča bršljan in gozd. Baje so ljudje zapuščali te kraje že pred I. sv. vojno in odhajali večinoma v Ameriko.Po daljšem počitku pa smo se odpravili še do ostalih dveh slapov -Zelenščaka in Grljaka .Treba je bilo kar trikrat prečiti rečico. Trenutno se prečka brez težav. Če je pa več vode, pa ne gre brez sezuvanja čevljev.Celotno pot se opravi nekako v petih urah.Izpostavljeni deli poti so varovani z ograjami in jeklenicami,pa tudi še z električnimi kabli, ki so bili že tu pre desetimi leti.Vmes so vidni tudi z rešetkami zaprti dostopi v jaške premogovnikov.Soteska je raj za plezalce-smeri v tem skalovju so zelo zahtevne .V Buzetu pa smo zaljučili z enolončnico bobiči v prijetnem gostišču.

Neurja in poplave so bile lani, zadnji teden v septembru. Takrat je podrlo most in dele poti.

Preteklo je vsaj trideset let. Startali smo na zelezniski postaji Lupoglav in se cez gmajno podali proti jugu do po mojem spominu suhe soteske z imenom Cikitaja ali nekaj podobnega. Nadaljevali smo pa do vasi Kotle in dalje v Rocko polje
Ali mi ve kdo kaj vec povedati o tem, kje je to in ali je ime pravo za to suho strugo potoka.

V soboto je tudi naše PD obiskalo sedem slapov pri Buzetu. Imeli smo odlično udeležbo in vreme ter uživali v pomladnem vremenu in opazovanju narave. Vode je bilo ravno prav, škoda je, če prideš v nepravem trenutku, ko je vode preveč ali premalo...

Na željo boljše polovice sem jo za njen rojstni dan peljal za 3 dni v Istro.
Prvi dan sva si ogledala Roč, najmanjše mesto na svetu - Hum, Buzet in nato po Poti 7 slapov ... zadnji del naju je dobila ploha, a že v Motovunu sva bila spet na soncu.
Drugi dan kolesarjenje ob obali Plava laguna - Funtana - Vrsar - otok Koversada in po glavni cesti nazaj do centra Poreča.
Za konec še ogled ruševin Dvigrada in malo po Rovinju.