Janez Seliškar - Zadnja sporočila

Pri odcepu vojaške ceste na Staro Utro pustiva avto in se pregrizeva do 24. ovinka. Od tu naprej so ostanki ceste tako zapuščeni in podrti, da je nadaljevanje možno le peš. Malo pod Starim Utrom se gozd razredči in pokažejo se beli vršaci v smeri Triglava. Od lovske koče na Starem Utru nadaljujeva po skromni stezici na vrh, kjer se pokaže vsa lepota vrhov nad Trento. Do Starega Utra je nekaj zaplat snega, naprej proti vrhu je mokastega snega nekaj centimetrov in ne predstavlja težav. Do pod Starega Utra cesta poteka po gozdu, razgleda ni, a pri lovski koči in na vrhu smo poplačani s prekrasnim razgledom. V trenutnih razmerah zelo priporočljiva tura.

Iz Loške Koritnice, najprej malo po svoje, nadaljujeva "čez štenge", po markirani poti proti sedlu Čez Brežice. Malo pod sedlom obrneva levo in se spustiva globoko v Loški žleb. Prečiva žleb in nadaljujeva po njegovi zahodni strani na travnato ramo s katere je lep pogled direktno na iztek Loškega žleba na Jezerih. Prečiva Dolge prode in sva na vrhu. Pogled v Loško Koritnico je prav strašljiv, stena pada brez prekinitve do dna doline. Sestop nadaljujeva z vzponom po Dolgih prodih do izstopne grapa na markirano pot Kotovo sedlo-Jalovec. Po njej sestopiva (delno zasnežena) na Kotovo sedlo. Sestop v Loško Koritnico se vleče in vleče.
Komur hoja po grušču, skrotju in meliščih ni odveč, je ta tura pisana na kožo.

Brezpotje kot brezpotje. Hodiš, iščeš najlažje prehode. Tudi roke pridejo prav.

Zelo zahtevna planinska pot z dodatkom brezpotja.

V 11.urah boš lahko naredil marsikaj.

Do Kovinarske koče v Krmi bi bilo nujno potrebno asfaltirati cesto in urediti ograjeno parkirišče, saj sedaj krave veselo hodijo med avtomobili in delajo škodo. Se razume, proti plačilu.

Do zahodnega dela S stene Debele peči je steza odlično sledljiva, saj je uhojena od alpinistov. Tu se tura pravzaprav šele začne, saj sledi nekaj prečenj grap in skokov, ki jih je potrebno opraviti z vso zbranostjo. Nekaj možicev sem odebelil, tako da je sledljivost lažja.

S Planine Poljana slediva stezi proti Planini Suha. Na razpotju nadaljujeva levo po slabo uhojeni in težje sledljivi stezi proti konti Matajurc. Pred konto zavijeva desno ter po strmih travah in skrotju z lažjim poplezavanjem doseževa vzhodni greben vrha. Po grebenu brez težav na vrh. Razgleda ni, saj je iz Grape pritisnila megla. Sestopiva po SZ pobočju ter se po strmih travah povzpneva še na Mali Raskovec. Sestop po S in SV grebenu proti izhodišču je precej kosmat a solidno presekan.

"mojcula", posnetek brez komentarja je kot knjiga brez črk, "prazen".

Iz vasice Tamaroz po "celo od boga pozabljeni" stezi na preval Plazič. Tu levo po brezpotju do pod V stene gore. Po strmih travah na V greben in zložno na vrh. Sestopimo preko Planine Zgornja in Spodnja Gorjuda v dolino.
*

Podrobnosti na povezavi: https://www.facebook.com/media/set/?vanity=janez.seliskar&set=a.10222723927926125

Zimske

Snega v dolini ni več, zato je cesta do Planine Mavra normalo prevozna. S hojo sicer začneva cca 15 min pred planino in zložno nadaljujeva. Cesta kmalu za planino preide v opuščen kolovoz in v nadaljevanju v stezico. Pojavi se sneg, a predhodniku gre zahvala, da stopava v njegove stopinje. Stezica se priključi planinski poti od jezera Trilobit. Na planini imava srečo, predhodnik je šel do pastirske koče, kjer smo popili kavo in razkužilo. Na planini se je tura pravzaprav šele začela, saj je bilo potrebno do Velikega vrha na novo zgaziti pot. Sneg na osojah je suh, sipek in nepredelan, na prisojah mehak in se predira. Sestop na Belsko planino je nekoliko shojen, a se zaradi visokih temperatur udira. S planine sestopiva po neoznačeni stezici, ki naju pripelje točno do koče na Planini Mavra. Do izhodišča je po cesti le še streljaj.

Poledenela cesta se začne takoj nad vasjo. Nad Sedlom (tudi Kalarsko sedlo) nekaj časa suho in pomrznjeno, v nadaljevanju se začne sneg. Nad gozdno mejo obvezne dereze, spihano do trdega, ledenega snega. Nad sedlom Čez Suho, trdo kot kamen, prečka proti koči izpostavljena, psiha malo trpi. Veter je imel svoj dan.

Snega je premalo celo za bratove smuči.

Iz Davče preko Jemčevega Kovka v Zgornjo Davčo in preko Planine Medrce na vrh. Sestop mimo koče in po grebenu proti Pohoškemu Kupu. Tu desno navzdol in po gozdu ter travniku na planinsko pot. Snega na vzponu skoraj ni, a je nad Planino Medrce precej trdo in ledeno. Dereze zelo, zelo priporočljive, na sestopu obvezne in seveda cepin. Koča je odprta!

Le kateremu lokalu v dolini bi bilo ob takem smradu dovoljeno obratovati!