Janez Seliškar - Zadnja sporočila

Pri odcepu vojaške ceste na Staro Utro pustiva avto in se pregrizeva do 24. ovinka. Od tu naprej so ostanki ceste tako zapuščeni in podrti, da je nadaljevanje možno le peš. Malo pod Starim Utrom se gozd razredči in pokažejo se beli vršaci v smeri Triglava. Od lovske koče na Starem Utru nadaljujeva po skromni stezici na vrh, kjer se pokaže vsa lepota vrhov nad Trento. Do Starega Utra je nekaj zaplat snega, naprej proti vrhu je mokastega snega nekaj centimetrov in ne predstavlja težav. Do pod Starega Utra cesta poteka po gozdu, razgleda ni, a pri lovski koči in na vrhu smo poplačani s prekrasnim razgledom. V trenutnih razmerah zelo priporočljiva tura.

Iz Loške Koritnice, najprej malo po svoje, nadaljujeva "čez štenge", po markirani poti proti sedlu Čez Brežice. Malo pod sedlom obrneva levo in se spustiva globoko v Loški žleb. Prečiva žleb in nadaljujeva po njegovi zahodni strani na travnato ramo s katere je lep pogled direktno na iztek Loškega žleba na Jezerih. Prečiva Dolge prode in sva na vrhu. Pogled v Loško Koritnico je prav strašljiv, stena pada brez prekinitve do dna doline. Sestop nadaljujeva z vzponom po Dolgih prodih do izstopne grapa na markirano pot Kotovo sedlo-Jalovec. Po njej sestopiva (delno zasnežena) na Kotovo sedlo. Sestop v Loško Koritnico se vleče in vleče.
Komur hoja po grušču, skrotju in meliščih ni odveč, je ta tura pisana na kožo.

Iz Vrsnika mimo zaselka Črč na sedlo Predel in desno na Črni vrh. Steza do Črč je lahko sledljiva. Tu v visokih travah je nekaj iskanja, a takoj v gozdu z lahkoto sledljiva do Predela. V nadaljevanju do Črnega vrha je ni, gremo po občutku. Vrh je kosmat, brez razgleda, ki pa ga moramo poiskati na sami poti do vrha. Pogled z razgledišča nad steno v Vrsnik je osupljiv.

Pot 629 za pristop do koče Corsi je zahtevnejša od poti 628 in 628 a. Čelada je priporočljiva.

Iz Podklanca po poti Primus Weg do Planine Zaslapi, kjer poklepetamo s prijaznim domačinom. Nad začetkom planine je potrebno poiskati nadaljevanje poti, ki je do gozdne meje lepo prehodna. V nadaljevanju je zaradi visokih trav in delovanja naravnih vplivov težje sledljiva a logična, potrebno je na greben. Sledi le še vzpon levo po brezpotju na izredno razgleden vrh. Sestopimo na sedlo med Srednjo špico in Hudim vrhom. Tu se odločimo za prečenje grebena do vrha Vršiči. Do Hudega vrha je greben na nekaterih mestih trentarsko izpostavljen. Od Slopce do Vršičev je greben precej kosmat, a gre. Z Vršičev sestopimo po brezpotju do mulatjere Planina Golobar - Lipnik. Sledi le še zelooo dolg sestop po poti Bulfon Weg na izhodišče.

"Trobec", zato, da ne bi kdo misli, da je vzpon preko Plemenic npr. podoben pristopu iz Krme do Triglavskega doma na Kredarici.

Splača se ne, a je dobro, da ga imaš s seboj in ga uporabljaš.
PS: Hvaliti se s tem, da ga nisi imel na poti preko Plemenic, ni pametno!

Kako je s sestopom s Škrbine na melišče, se ne spomnim več, saj tega niti nisem imel v načrtu. Verjetno nekaj tehnike (vrv, klin, kladivo) ne bo odveč.

Sedaj ne more biti precej drugače: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.10218699178509905&type=3

Za pristop na vrh je še vedno potrebna zimska oprema.

Zelo prav pride vodnik: Pot po Svečinskih goricah. V jesenskem času je ta pot čudovita.

Kot rečeno, ledeniška tura z vsem kar spada zraven, daleč od enostavnega, zelo malo hojeno. Že do ledenika težko sledljivo, pri sestopu pa še bolj.

Gore se lotite od Osnabruecker Huette, to je prava ledeniška tura za 2 dni. Tehnično in orientacijsko zahtevna. Seveda, ta varianta ni za tiste, ki pogosto gledajo na uro.

Martin Dercar, hvala, ker si vsaj malo popravil!

Martin Dercar, žalosto oz. "bolano" po tvoje, je tudi to, da ne znaš napisati treh, štirih razumljivih stavkov o svoji neprijetni izkušnji.

Kdo ti brani, pojdi in podaj poročilo. Ni lepšega, kot stopati po deviškem snegu.

Začneva na razcepu cest pred vhodom v dolino Vlačno. Gor greva najprej po cesti v Vlačno in potem levo po planinski poti do vrha. Sneg se sicer začne že v vasi Trnje in ker greva v celo, je poraba energije velika. Na vrhu burja pokaže svoje zobe, zato se zatečeva v vetrolov cerkve. Sestopiva v smeri Slovenske vasi, a le do gozdne ceste, po kateri se vrneva na izhodišče. Trenutno bi se dalo turo narediti tudi s turnimi smučmi (razen zadnjih 300 m).