Prav lahko bi dali to turo tudi v rubriko "Bavški Grintavec", ali pa "Grebensko prečenje Z Grintavca vse do Svinjaka".
No, mi smo si vrhove v naslovu izbrali za samostojen cilj.
Pričeli smo v Bavšici in se podali v sotesko Tesne, kjer so nas na tako nizki nadmorski višini presenetila snežišča.
Pot bi tu v mokrem kar odsvetoval, saj gosto rastlinje sili na ozko pot, ki pa je vseeno dobro sledljiva.
Na planini Bukovec se oskrbimo z vodo in se dvignemo naslednjih 200 višincev do križišča. Tu se pot odcepi levo proti sedlu Kanja, mi smo zavili desno. Goste podrasti, ki sem jo omenil prej, tu ni več.
Kmalu prečimo melišče in tu moramo dobro paziti, da nas lepa in lagodna pot ne zavede. Takoj ob koncu melišča je treba namreč zaviti naravnost gor. Pot postane strma in strmina ne popusti vse do sedla, ki se izteče tik ob Vrhu Ruš.
Z Vrha Ruš nas proti Vrhu Brda vodi lepa grebenska pot. Markacije so kar pogoste, so pa že malo zbledele.
Z Vrha Brda že zagledamo naš cilj - Mali Grintavec. Tudi do tja vodi pot po grebenu ali malo pod njim, seveda po Trentarski strani.
Prispemo na, lahko bi rekli predvrh, Malega Grintavca. Do samega vrha postane greben bolj nazobčan in zahteva nekaj previdnosti. Seveda je potrebno ponekod poprijeti za skalo.
O Razgledih nebi izgubljal besed. Beli oblaki na nebu so še popestili že tako lepo idilo. Sosednji Bavški Grintavec izgleda dokaj blizu, vendar se je, kot smo lahko videli po markacijah treba najprej spustiti kar globoko na južno stran.
Tako smo na vrhu Malega Grintavca kar nekaj časa uživali, nazaj grede, po isti poti pa brskali za cvetjem.
Tura je kar naporna, a kot sem že mnogokrat napisal - vredna vsakega koraka.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2019-07-17 http://www.petersfoto.si