peter2 - Zadnja sporočila

Prav lahko bi dali to turo tudi v rubriko "Bavški Grintavec", ali pa "Grebensko prečenje Z Grintavca vse do Svinjaka".
No, mi smo si vrhove v naslovu izbrali za samostojen cilj.
Pričeli smo v Bavšici in se podali v sotesko Tesne, kjer so nas na tako nizki nadmorski višini presenetila snežišča.
Pot bi tu v mokrem kar odsvetoval, saj gosto rastlinje sili na ozko pot, ki pa je vseeno dobro sledljiva.
Na planini Bukovec se oskrbimo z vodo in se dvignemo naslednjih 200 višincev do križišča. Tu se pot odcepi levo proti sedlu Kanja, mi smo zavili desno. Goste podrasti, ki sem jo omenil prej, tu ni več.
Kmalu prečimo melišče in tu moramo dobro paziti, da nas lepa in lagodna pot ne zavede. Takoj ob koncu melišča je treba namreč zaviti naravnost gor. Pot postane strma in strmina ne popusti vse do sedla, ki se izteče tik ob Vrhu Ruš.
Z Vrha Ruš nas proti Vrhu Brda vodi lepa grebenska pot. Markacije so kar pogoste, so pa že malo zbledele.
Z Vrha Brda že zagledamo naš cilj - Mali Grintavec. Tudi do tja vodi pot po grebenu ali malo pod njim, seveda po Trentarski strani.
Prispemo na, lahko bi rekli predvrh, Malega Grintavca. Do samega vrha postane greben bolj nazobčan in zahteva nekaj previdnosti. Seveda je potrebno ponekod poprijeti za skalo.
O Razgledih nebi izgubljal besed. Beli oblaki na nebu so še popestili že tako lepo idilo. Sosednji Bavški Grintavec izgleda dokaj blizu, vendar se je, kot smo lahko videli po markacijah treba najprej spustiti kar globoko na južno stran.
Tako smo na vrhu Malega Grintavca kar nekaj časa uživali, nazaj grede, po isti poti pa brskali za cvetjem.
Tura je kar naporna, a kot sem že mnogokrat napisal - vredna vsakega koraka.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2019-07-17
http://www.petersfoto.si

Od sveta pozabljene vasice Moggesa di qua, Moggessa di la in Stavoli v predgorju Karnijskih Alp nam ponujajo lepo, približno 15 km dolgo krožno turo.
Pričnemo v naselju Moggio, kjer na dovolj velikem parkirnem prostoru pri cerkvi pustimo avto.
Da je štart nizek nakazujejo nekatere palme v naselju, skozi katerega se prične pot proti sedlu med izhodiščem in vasico Moggessa di Qua.
Po nekaj metrih asfalta sledimo lepo tlakovani poti, ki so jo včasih očitno več uporabljali. S sedla se spostimu po precej podirajočem se pobočju proti prvi vasici Moggessa di qua.
Od vseh treh vasic, nam je bila ta najzanimivejša. Nekaj življenja s v vasico le vrača, po zaslugi ceste, ki pa si komaj zasluži to ime in pripelje iz Grauzarie.
Po dobre pol ure prispemo v naslednjo vasico Moggessa di la, kjer si po ogledu privoščimo malico.
Sledi globok in strm spust v grapo potoka T. Glagno. Potok prebrodimo ali prečimo po večjih kamnih.
Sledi kar strm vzpon v zadnjo vasico Stavoli. Tudi do sem ne pripelje nobena cesta, je pa bilo videti nekaj urejenih vrtov ob vasici.
Spet spust v korita potoka T. Glagno. Pot olajša nekaj kovinskih mostov.
Ob T . Glagno poteka vzporedna pot s potokom, kjer lahko občudujemo bistro vodo potoka. Krajši dvig do naselja Campiolo in že smo na asfaltu proti jutranjemu izhodišču.
Krožna pot sicer ne sodi v neka gorska pohajkovanja, je pa slikovita, razgledna in razgibana.
Nekaj slik:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2019-04-22

Lahko ste naleteli na gada ali modrasa. Teh kač je v Bohinju največ. Gadi so v bistvu vsepovsod, modrasi pa imajo radi sončne prisoje, kot je severna stran Bohinjskega jezera (pod Pršivcem) ob Stari Fužini in pod Studorjem. Modrasi se trenutno parijo (tudi na mojih fotografijah). Takrat niso tako plašne in se jim lahko malo bolj približaš. Seveda ne preveč

Modrasi v Bohinju.
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2024-04-12

Včeraj 07. 04. sva šla do planine Poljana. Cesta do parkirišča za planino Suha je kopna, pa še malo naprej tudi. Sneg se prične nekje nad 1250m.
Na planini je od 0 do 70 cm snega.
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2024-04-08

Na Zajamnike z Zgornjih Podjelj preko Javornice. Na sončnih delih je pot kopna v senci pa le nekaj cm snega.
Planina Zajamniki skoraj kopna. Nazaj preko Konjske doline. Tam je bolj senčno in kakšnih 20 cm snega. Pot nazaj na Podjelje pa je precej blatna.
Lep den pa je bil vseeno.
Nekaj slik:
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2024-01-28

Srečno in varno vsem!

hvala!

Včeraj na planini Ovčariji in pa Riglju. V iskanju zlato obarvanih macesnov smo verjetno ujeli zadnji vlak, saj so viharji in močni nalivi opravili svoje. No, nekaj je bilo še vedno lepih.
Na Riglju smo dolgo časa preprosto uživali, saj so razgledi enkratni.
Slike:
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2023-10-24

Res nekaj posebnega je ta cerkvica v objemu gora.
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2023-10-09

Okrog Bohinjskega jezera:
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2023-10-04

Po Ta Lipi Poti včeraj:
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2023-10-02

Mi smo prišli do Solčave čez Jezerski vrh in Pavličevo sedlo. V Solčavi je kar nekaj škode po neurjih in poplavah vidno še danes. Sama cesta do Kneza je v redu. Spodaj je nekaj asfalta, višje pa makadam, ki ga zmore vsak avto.
Želim lep izlet!
Lp, Peter S.

Včeraj na Strelovcu:
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2023-09-28

Počasi prihaja jesen:
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2023-09-19

Obstaja in je tudi dobro sledljiva, le začetek s planine Dedno polje je težko najti, saj poteka po gozdičku nad planino veliko drobnih stezic. Ko si enkrat na pravi poti pa ni problema.
Jaz jo uporabim le za sestop.

Miri hvala.