Pastirica - Zadnja sporočila

S čelko na glavi proti Grebecu, kjer se je končno začelo svitati. Odcepa ni težko najti, ker ga označuje možic. Možici kažejo pot tudi naprej. Sprva me je zmedlo melišče (žleb), ki ga med pristopom vseskozi gledaš. Ampak potem me je le srečala pamet in sem šla lepo naokrog. Nazaj pa več ali manj kar po grebenu. Drži vse kar je v opisu na teh straneh ( hvala avtorju! ) Naj še enkrat poudarim le to, da je krušljivost precejšnja, zato je pametno imeti čelado na glavi. Pa seveda to, da pot ni za začetnike.

Na celi turi sem šele na povratku tik pred vstopom v melišče srečala samo dva. Res pa je, da sem bila zelo zgodnja in še vreme se je začelo kisati.

Prelepo doživetje, Mojstrovke me niti zamikale niso.

Oba imata prav, le da je bil turbo povsem konkreten. Nadaljuj.

Tudi ne, niso Julijci.Gora je poznana, s svojo zahtevnejšo sosedo privlačita poglede z marsikaterega vrha .

Ah ne ne, tudi približno nisem bila tako zmatrana kot na Veliki Snežni vrh. Pot je markirana in gre za dvatisočak.

Tudi ta ne bo. Za Visoko polico sem vedela, da ni primerna za psa. Tu pa sem bila v kar precej velikih dvomih, ravno zaradi mesta na drugi sliki.
Niso Zahodni Julijci.

Ne bo PP, ni pri nas.

V pomoč. Kakšen meter prej je ta polica.

Pastirski, imaš prav. Na koncu tega prehoda je tudi votlina v kateri naj bi nekoč prenočevali pastirji.

Kateri hrib nama je pa žal tisti dan povsem zastrla megla?

Lovski prehod na Dolce pod Kočno?

Alessio, tudi sama sem že koristila tvoje informacije in sem seveda hvaležna. Vem da ni enostavno pisati v tujem jeziku, hitro se pojavijo napake, ampak glavno je, da se razumemo. Vsaj tako mi pravijo številni domačini po vaših vrhovih, ko poslušajo mojo polomljeno italijanščino.
Važen je namen.
In bocca al lupo na temle forumu ...

Mali Draški vrh?

Hvala tudi vama. Mogoče pa pomaga kdaj komu drugemu.

Zgleda, da je bilo včasih kar pestro v Kamniški Beli. Odlomek je iz knjige Kamniška Bistrica -Bistriški gozd, Tomaž Kočar, str. 98.

***Poleg lesene bajte Blaža Ajdovca - Rezmanovega pa so bile v dolini Bele takrat še
»Iguarjeva bajta« (Iglarjeva griča, skala v Beli!), Cvajarjeva bajta (op.: Uršič - Spodnji
Cvajar iz Spodnjih Stranj) in koča Blekarja iz Spodnjih Stranj (tam je bil pozneje
poročen Karel Šlebir - Hromčev Korl) pa morda še katera. »Ota« Jože Ajdovec so tudi
pravili, da so tiste čase sekali v Beli macesne tja gor do Presedljaja. Ko je prišla od kor
poracije (ali od cesarja?) prepoved paše drobnice (ovce, koze) pod nadmorsko višino
1200 m (?), je Francetova prababica Marija, žena Blaža Ajdovca, hodila »mlest«
molst - ovce in koze gor pod Staničev vrh (med Repovim kotom in dolino Bele oz.
nad Orlovskim jarkom (nad slapom Orličje, nad »Orglco«, Zelenice oziroma planina
Zelenica). Tam so imeli stan za drobnico in vnuk France se še spominja kopriv, ki so
rasle na prostoru nekdanje staje.***

Hvala .To je bila ponovitev in moram priznati, da je šlo prvič veliko bolj tekoče. Tokrat pa sem že spodaj precej zapletla zadevo .

V mislih imam dostop na Brano z Jermance, ki ga je v Grintovci - Južni pristopi lepo opisal A. Stritar, tu pa omenja ga tudi lynx. Tam je poleg direktnega sestopa na sedelce ( Za Butaro ), možen tudi nekoliko nižji obvoz ( cca 50 - 60 vm )po zahodni strani mimo značilne skale ( Butara je zgolj moje poimenovanje ). Označen je z rdečimi lisami, eno kratko mesto sicer je precej izpostavljeno. Drugače pa v kopnih razmerah ni preveč zahtevno.
Brana z Jermance

Ali sta s Kaptana proti sedlu sestopala mimo rdečih oznak?