Pastirica - Zadnja sporočila

S čelko na glavi proti Grebecu, kjer se je končno začelo svitati. Odcepa ni težko najti, ker ga označuje možic. Možici kažejo pot tudi naprej. Sprva me je zmedlo melišče (žleb), ki ga med pristopom vseskozi gledaš. Ampak potem me je le srečala pamet in sem šla lepo naokrog. Nazaj pa več ali manj kar po grebenu. Drži vse kar je v opisu na teh straneh ( hvala avtorju! ) Naj še enkrat poudarim le to, da je krušljivost precejšnja, zato je pametno imeti čelado na glavi. Pa seveda to, da pot ni za začetnike.

Na celi turi sem šele na povratku tik pred vstopom v melišče srečala samo dva. Res pa je, da sem bila zelo zgodnja in še vreme se je začelo kisati.

Prelepo doživetje, Mojstrovke me niti zamikale niso.

Alessio, tudi sama sem že koristila tvoje informacije in sem seveda hvaležna. Vem da ni enostavno pisati v tujem jeziku, hitro se pojavijo napake, ampak glavno je, da se razumemo. Vsaj tako mi pravijo številni domačini po vaših vrhovih, ko poslušajo mojo polomljeno italijanščino.
Važen je namen.
In bocca al lupo na temle forumu ...

Mali Draški vrh?

Hvala tudi vama. Mogoče pa pomaga kdaj komu drugemu.

Zgleda, da je bilo včasih kar pestro v Kamniški Beli. Odlomek je iz knjige Kamniška Bistrica -Bistriški gozd, Tomaž Kočar, str. 98.

***Poleg lesene bajte Blaža Ajdovca - Rezmanovega pa so bile v dolini Bele takrat še
»Iguarjeva bajta« (Iglarjeva griča, skala v Beli!), Cvajarjeva bajta (op.: Uršič - Spodnji
Cvajar iz Spodnjih Stranj) in koča Blekarja iz Spodnjih Stranj (tam je bil pozneje
poročen Karel Šlebir - Hromčev Korl) pa morda še katera. »Ota« Jože Ajdovec so tudi
pravili, da so tiste čase sekali v Beli macesne tja gor do Presedljaja. Ko je prišla od kor
poracije (ali od cesarja?) prepoved paše drobnice (ovce, koze) pod nadmorsko višino
1200 m (?), je Francetova prababica Marija, žena Blaža Ajdovca, hodila »mlest«
molst - ovce in koze gor pod Staničev vrh (med Repovim kotom in dolino Bele oz.
nad Orlovskim jarkom (nad slapom Orličje, nad »Orglco«, Zelenice oziroma planina
Zelenica). Tam so imeli stan za drobnico in vnuk France se še spominja kopriv, ki so
rasle na prostoru nekdanje staje.***

Hvala .To je bila ponovitev in moram priznati, da je šlo prvič veliko bolj tekoče. Tokrat pa sem že spodaj precej zapletla zadevo .

V mislih imam dostop na Brano z Jermance, ki ga je v Grintovci - Južni pristopi lepo opisal A. Stritar, tu pa omenja ga tudi lynx. Tam je poleg direktnega sestopa na sedelce ( Za Butaro ), možen tudi nekoliko nižji obvoz ( cca 50 - 60 vm )po zahodni strani mimo značilne skale ( Butara je zgolj moje poimenovanje ). Označen je z rdečimi lisami, eno kratko mesto sicer je precej izpostavljeno. Drugače pa v kopnih razmerah ni preveč zahtevno.
Brana z Jermance

Ali sta s Kaptana proti sedlu sestopala mimo rdečih oznak?

Dvajset let bo že kar sem šla prvič po tem prehodu. Do jame je bila steza, naprej pa le kakšna stečina. Tudi možicev ni bilo. Pa je kar nekako šlo. Ko sem pred štirimi leti stvar ponavljala, sem seveda zakomplicirala, ampak na koncu se je izšlo. Sem pa našla opuščeno planino Zelenico, pa še danes ne vem kje so sem gor pripeljali drobnico. Vsi prehodi iz Bele so namreč hudo strmi, kakšnih stezic tu nisem našla. Se pa pride na Mešenik, Špegarco, Kamniškega Dedca.
2006
2021

Pa Cerkev in Varvanje sta tudi tam nekje. Še Ojstri rob se pojavlja na kartah.

Na Matkovo kopo?

Kalški greben?

Kompotela?

Ta pa bo. Nadaljuj.

Ne prav blizu. Nek drug poznan tritisočak je bližje.
Piz Boe se z vrha ne vidi.

To pa drži.