S čelko na glavi proti Grebecu, kjer se je končno začelo svitati. Odcepa ni težko najti, ker ga označuje možic. Možici kažejo pot tudi naprej. Sprva me je zmedlo melišče (žleb), ki ga med pristopom vseskozi gledaš. Ampak potem me je le srečala pamet in sem šla lepo naokrog. Nazaj pa več ali manj kar po grebenu. Drži vse kar je v opisu na teh straneh ( hvala avtorju! ) Naj še enkrat poudarim le to, da je krušljivost precejšnja, zato je pametno imeti čelado na glavi. Pa seveda to, da pot ni za začetnike.
Na celi turi sem šele na povratku tik pred vstopom v melišče srečala samo dva. Res pa je, da sem bila zelo zgodnja in še vreme se je začelo kisati.
Prelepo doživetje, Mojstrovke me niti zamikale niso.
