Slovenska planinska pot
Maribor - Slovenj Gradec
Med božičem in novim letom 2025 sva se odpravila po Slovenski planinski poti iz Maribora v Slovenj Gradec.
Prvi dan (popoldne): Maribor - Mariborska koča (zaprta) - Ruška koča na Arehu
Z vlakom se pripeljeva do postaje Maribor Tezno in peš nadaljujeva do izhodišča poti. S hojo začneva okrog treh, ko gre sonce že počasi za hrib. Sledi idilična zimska hoja ob barvah zahoda. Na smrekah plast belega snega. Potem pa tema, mraz, slabo vidiva markacije, kolneva čez sneg, ki se enkrat udira, drugič drsi. Hodiva mimo turističnih naselij in smučišč v prednovoletni okrasitvi. Malo stran od smučišča zopet mir, sneg pod nogami in jasno zvezdnato nebo nad nama. Za konec idilični Areh - za cerkvico se blešči Orion, Plejade … Koča je že zaprta, vendar nama pustijo odprto sobo, kjer utrujena pojeva večerjo iz nahrbtnika.
Drugi dan: Areh - Koča na Pesku (Rogla)
Prvotni plan je bil drugačen, vendar se zjutraj pri zajtrku v koči odločiva, da greva danes le do Rogle. Kilometri namreč v snegu tečejo počasneje. Na Arehu srečava veliko smučarjev in zelo malo pohodnikov. Rezultat tega je, da večina poti proti Slapu Šumik ni shojena. Gaženje po planinski poti nama tako vzame kar nekaj časa in energije. Na poti ne srečava skoraj nikogar in zdi se mi, da sva sama v lepem zimskem gozdu. V nadaljevanju se odločiva, da bova hodila po zasneženi cesti, saj je večina planinske poti prekrita s celim snegom in nočeva, da naju zopet lovi noč. Proti Klopnemu vrhu (ki nama ne da občutka, da je vrh) in nato do Rogle je tako pot lažja in hitrejša. Razen zadnjega kilometra, ko hodiva po prometni cesti, ne srečava nikogar, tako da uživava v miru in tišini odmaknjenih poti.
Tretji dan: Rogla - Lovrenška jezera - Ribniška koča
V koči pojeva zajtrk in spakirava sendviče za na pot. Nasmehneva se gužvi na smučišču, midva pa jo mahneva mimo proti Lovrenškim jezerom. Ta dan se nama odpre veliko več razgledov, tudi na gore, saj več poti pelje po odprtem. Ljudi je danes več in zato je tudi pot večinoma shojena. Sneg in sonce poskrbita za zimsko idilo. Ker nama ostane čas, stopiva še do zasneženega Ribniškega jezera in počakava sončni zahod na Jezerskem vrhu. Po zelo okusni večerji v koči odigrava še partijo šaha.
Četrti dan: Ribniška koča - Slovenj Gradec
Čeprav rada dolgo spiva, se danes odločiva, da začneva pred vzhodom, za kar sva nagrajena s krasnimi razgledi. Pot do Črnega vrha je oranžno obarvana od sonca. Spustiva se do Grmovškovega doma, kjer spijeva kavo v gneči smučarjev. Nadaljujeva pot ob smučišču, zopet gaziva, saj planinska pot ni shojena. Vreme se začne spreminjati in dokler prideva do Koče pod Kremžarjevim vrhom, sva deležna tudi nekaj snega z neba. V koči vlada domače planinsko vzdušje, pojeva kosilo in se po strmi ledeni poti spustiva v Slovenj Gradec - to je tudi edini del poti v teh dneh, kjer sva zares potrebovala male derezice. Nekaj težav (ne nepričakovano) imava z vrnitvijo z javnim prevozom, saj na praznični dan ni veliko avtobusov. Zadovoljna se vračava in že načrtujeva naslednje etape po Slovenski planinski poti.