S.Maja - Zadnja sporočila

Malo pred 5.uro zjutraj je bilo polno. Ja res je bil čudovit dan Do Zadnjice pa žal kdaj drugič, sva bila omejena s časom in varstvom

Plan je bil Pihavec, pa ga je parkirni režim v dolini Vrata "odpihnil" , saj ni bilo več prostega parkirnega mesta. Zato sva naredila plan B in odšla na Prisojnik po Hanzovi poti.
Pot je lepa, brez posebnosti, snežišča skoraj ni več in se da lepo mimo. Zavila pa sva še na Hudičev steber, kjer naju je prvič obsijalo sonce. Na vrhu pa kar gneča in tudi pri sestopu po slovenski poti jih srečava kar precej. Od Vršiča pa samo prijeten spust po gozdu

Pozdravljen, žal žigov še nisem zasledila pri nobeni cerkvi. Mogoče imajo kakšen žig v gostilni pri Ruparju na Sv. Andreju...
Tudi vpisne knjige ni nikjer.
Lp

To so čudoviti konci, samotni... Tudi midva se vedno odpraviva na iste konce, da prehodiva večino poti in tudi brezpotij. Tam nama je ostal še en zanimiv prehod na Mangart, ki poteka od lovske koče v Loški Koritnici. So pa to poti, ki so redko hojene in vsako večje deževje spremeni kaj na poti, pa tudi markirana pot iz Loške Koritnice na Mangart bo kmalu že brezpotje, od Hude Škrbine dalje je pot bolj hojena in tudi vidna.

Potem pa drži, da se od križa spustiš še malo nižje. Do melišča, še malo nižje kjer ga prečiš v levo proti rami. (To je od bivaka A. Bussetini).
Najina pot je šla po Via Della Viti do bivaka, spust proti Koritnici, vzpon do V Koncu Špice, Vevnice in nato do Struga in spust v dolino.
Vendar, ko mine par let sem v spominu imela bolj križ kot melišče
Ker sem šla z druge strani, vi niste videli križa

Me je moj sopotnik popravil, da ni siguren, če res zaviješ pri križu pripenjam sliko vodnika. Predvsem sva se odločila za ta pristop, ker je vsaj zame resnično opisal pristop za Kotovo Špico, ter je res lažji pristop to...

Ja, pri križu, malo pošodrana varianta , ampak meni mnogo lažja kot plezanje iz Kotovega sedla na Kotovo špico Tam je bila speljana stara italijanska pot. Izstopiš pa po grapi med V Koncu Špico in Kotovo Špico. Prilagam nekaj slik.

Krasne poti Darinka
Pri tistem križu na sliki 20 skreneš na neoznačeno pot na V Koncu Špico. (I-II)

6.9.2025 in 7.9.2025
Izhodišče: Zajzera P3
Tokrat malo drugačna tura, z nama je odšel še 10letnik, navajen "vsega hudega". Izberemo parkirišče P3, zaradi lažjega vračanja, saj smo naredili krožno turo.
Držimo se najprej z zelenimi pikami označene tematske poti, nato z modrimi oznakami, potem pa se priključimo novi poti proti koči Pellarini. Povzpnemo se po grebenski poti, ki je tudi malo plezalna, grapa pa je lepo varovana. Proti vrhu se vzpenjamo tudi po grebenu, tik pod vrhom pa je še nekaj jeklenic. Od vrha se spustimo po normalni poti do Nabojsove škrbine, ter po poti C.Chersi do bivaka D.Majcen/D.Mazzeni. Po tej poti je precej grušča, ter kaj nekaj vzponov in spustov, je potrebno biti previden, nadobudnež pa je bil v stalni navezi. Do bivaka prispemo ravno ko se stemni (potrebovali 12ur s počitki). Pri bivaku so še trije Francozi, vendar je prostora dovolj. Zjutraj se tako "spočiti" vrnemo do avta, po sami poti je še vedno potrebna previdnost, pa tudi pod slapom je še nekaj "telovadbe".
Zaključek, mali pravi, da je bilo krasno
Nabralo se 19,5 kilometrov in dobrih 1900 metrov vzpona

15.8.2025
Sicer ni čisto "frišna" tura, saj sem objavo že enkrat napisala, pa tudi uspešno zbrisala, pa mogoče vseeno komu pomaga
Štartala sva pri Belopeških jezerih, se po via della Viti povzpela najprej na Vevnico, spustila do bivaka A. Bussetini naprej čez MKM preko Hude škrbine do Mangarta in nazaj do Belopeških jezer.
Via della Vita je obnovljena prav tako je nova jeklenica do vrha Vevnice, pritrdili so vse "obešanke" do bivaka. Pot prek MKM pa ima nove pike, vendar so pike malo drugače speljane kot slabi dve leti nazaj (raztresene malo tu malo tam), je tudi polno drobirja, kot bi se ne dolgo nazaj nekaj "podrlo", čez zajedo pa je jeklenica v dobrem stanju. Trave pa so še vedno strme nekaj jeklenic na strmih travah "visi", so pa čisto v zgornjem delu kjer se pot združi z italijansko potjo začeli obnavljati pot in je zelo široka.

Bravo za krasen vzpon! Mislim, da sva se srečala na Velem polju, no vsaj gospod, ki sem ga srečala je rekel, da gre na Mišelj vrh

Nedelja 31.8.2025
Izhodišče: Rudno polje
Preko Studorskega prevala, zavijem v Velsko dolino že en odcep pred Vodnikovim domom, mimo Doliča na vrh Kanjavca in Kanjavca zahodni vrh, spust do sedla Hribarice v Velsko dolino, tokrat mimo Vodnikovega doma nazaj na Rudno polje.
Pot je brez posebnosti in lepo označena.
Je pa kar dolga
Na vrhu pa sama

Hvala škoda, ker je podor med Grintovcem in Kočno, bi bil lep zaključek

Sreda 27.8.2025
Izhodišče : Ravenska Kočna
Od Ravenake Kočne po slovenski mimo Kranjske koče (zaprta) na Koroško Rinko Skuto, Dolgi hrbet, čez Mlinarsko sedlo in mimo Češke koče v dolino.
Pot je na malih podih od Koroške Rinke slabo sledljiva, markacije pa zelo obledele. Od Skute naprej pa so na novo narisane, prav tako čez DH. Čez Mlinarsko sedlo kot ponavadi, polno drobirja.
Pot je povsod izpostavljena.

Parkirali smo ob kraju ceste, vendar so bili zjutraj tam trije avtodomi, ki zasedejo precej prostora. Ob povratku pa je bilo praktično prazno. Verjetno tudi zato, ker je dom zaprt.