S.Maja - Zadnja sporočila

Nekaj ga je še...

Super, samo vidljivost je bila tako tako zaradi meglic. Pot je krasna, pa tudi manj gneče kot od Kredarice
Cene pa ja, 1radler in 1 coca-cola 13.5€, mi smo ponavadi samooskrbni, ker bi za vse ture zapravili kot je napisal Dejan

Peter se vsem zahvaljuje za čestitke
lijaneja, ob povratku malo čez 16.uro, mislim pa da smo vas opazovali, ko ste hodili proti vrhu Triglavski Vogel pred 12.uro? Greben se lepo vidi od koče...

Včeraj izpolnjena želja najmlajšega, da bi se povzpeli na Triglav. Dolgo sva odlašala, pa ne zaradi težavnosti ampak gneče. Že zgodaj v poletju sem šla takrat sama v "izvidnico", zato se zdaj odločim za Krma-Planika-Gorjanska pot-Planika. Za razglede smo bili žal prikrajšani, saj je bil Triglav v megli. Še vedno je ogromno tujcev. Sama pot brez posebnosti. Za parkiranje pa nismo želeli tvegati in smo imeli prevoz. Za vse skupaj s počitki smo porabili 14ur

Čestitke za res lepo turo

Taka, da je potrebno malo pazit, podrgnila nisva nikjer, v ovinkih je treba imeti občutek . Sva šla pa raje z avtom, ki ga ni tako "škoda". Previdnost pri parkiranju, spodaj ob travniku so imeli nekateri listek in verjetno kazen. Midva sva ga pustila na ovinku pred znakom za prepoved

Včeraj popoldanska Brana čez Kaptana. Lepo poplezavanje in malo borbe z ruševjem. Mir in tišina, še na vrhu nikogar, šele, ko se odpravljava pride na vrh še nekdo. Na vrhu je močno pihalo in tudi temperatura nič prijetna, sva hitro nataknila hlačnice, puhovke in rokavice. Pri sestopu s Kaptana pa je tista majava skala od junija poletela v dolino in je prehod bil lažji. Sestopiva na Kamniško sedlo in v dolino

Hišna gora nikoli je vedno dobra izbira, če pa si še raziskovalec najdeš poti in prehode, ki so malo "začinjeni". Tu sva bila že tolikokrat, da dobro poznava vsako potko, raziskala sva Jamo Pod plavo skalo, kjer je bilo rimsko svetišče, ter nekaj let nazaj prišla na idejo, da jo preplezava, seveda z opremo, skala ni nič kaj dobra, se vse kar "maje". Raziskala tudi lovsko pot od Zalubnikarja, še večkrat pa kurirsko pot, kot danes. Pot, ki je sploh ni, je zelo strma, začne se v Soteski in v dobrem kilometru narediš dobrih 600višincev. Pot ima občasne rdeče pike, ki so nam v pomoč, da smo na pravi smeri. Tako kot na drugi strani je tudi tukaj skala slaba, se vse maje in hitro kakšna odleti v dolino. Celoten greben je strm in izpostavljen, ter nevaren za zdrs, tudi pot ni sledljiva in je polno drsečega listja. Sestopila sva mimo Gabrovega in Loškega gradu

To pa ne vem, mi smo prišli po poti C. Chersi od Nabojsove škrbine. Vsekakor pa zna biti zelo podrto in sitno za sestop.

Lani jeseni smo vodo dobili pred bivakom v tisti grapi. Nižje je bilo jeseni veliko vode. Glede na sušo letos pa je lahko stanje povsem drugačno.

Me veseli, da je moja objava pripomogla. To, da je Goličica varovana samo s klini sem vedela, vedela pa sem, da Petru ne bo povzročalo težav, saj je vajen takih poti, pa tudi klinov je dovolj. Nerada pa z njim hodiva po poteh, ki jih ne poznava že od prej. Se mi je vseeno ta pot zdela primernejša od tiste s Kotovega sedla

Kot je napisala ločanka so strani iz omenjene knjige.
DVas midva sva za obe omenjeni poti imela vrv, ki sva jo tudi uporabila. Prvič sva šla iz Kotovega sedla na Kotovo Špico in imela 60m vrvi. Za gor sva se varovala za dol abzajlala. Drugič, ko sva šla po omenjeni poti iz knjige sva imela 40m vrv in sva jo prav tako uporabila za tisti zadnji stolp, ki sem ga zgoraj prikazala v sliki. Sestop iz V Koncu Špice pa je zelo zoprn zaradi grušča, tam me je varoval iz vrha, on varovanja ni potreboval. Midva vedno na neoznačenih poteh vzameva vrv, kline, kakšnega metulja, da če je potrebno se lahko varujeva. Kot je omenil Dejan zgoraj malo "zgrešiš" idealne prehode, lahko postane zelo težko.
KrEnD, če se želiš abzajlat iz Kotove Špice potrebuješ 60m, sidrišča so, vendar so lahko v slabšem stanju, tri leta nazaj sva na enem sidrišču zamenjala klin in vrvice, torej je bolje biti pripravljen, da so lahko v slabšem stanju.

Še opomnik, da sva se na mojo željo varovala tisti zadnji stolp, ki je od spodaj zgledal težji, ima dobre oprimke, ter da je sestop iz V Koncu Špice zoprn zaradi gladkih plošč, ki so posute z gruščem. V veliko pomoč pa nama je bilo še tole, kjer so lepo označeni prehodi. https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/kotova_spica_-_v_koncu_spica/1/9340

Ja tudi jaz že drugje šla ravno tako I-II, pa ni bilo potrebe po vrvi , tu pa sva prvič samo za Kotovo Špico imela 60m, tudi zaradi abzajlov

Sem šla kasneje tudi tisto od Roba nad Zagačami, po stari opuščeni poti, meni se je zdela mnogo lažja kot ta direkten pristop iz Kotovega sedla. Tu v knjigi pa je napisano, da se ta "pot", ki si jo izbral ti v plezalnih vodnikih šteje za normalni pristop I-II, na koncu pa je zelo krušljiva III. Prilagam še cel opis slikane knjige.

Bravo za dober zapis in obračanje. Spomnim se mojega vzpona 3 leta nazaj, meni ni bil prav nič "lahek", seveda z vrvjo in abzajli. Prilagam sliko iz kjnige, in točno tako sem se počutila jaz v tisti zares krušljivi steni, kjer se vse maje...